Na otokih blizu Antarktike poginilo 13.000 mladičev tjulnjev, znanstveniki razkrili vzrok

Avstralski antarktični program je med lanskim oktobrom in letošnjim januarjem na območju Antarktike izvedel raziskavo s pomočjo uporabe dronov.

Posnetki so razkrili prizore poginulih mladičev tjulnjev vzdolž obal avstralskega ozemlja Heardov otok in McDonaldovi otoki, je povedal raziskovalec programa Jarrod Hodgson. Kot piše CNN, gre za posledico smrtonosne vrste ptičje gripe.

Skupina otokov, ki leži približno 4.000 kilometrov jugovzhodno od avstralske celine, že dolgo časa služi kot izolirano zatočišče za gnezdeče ptice in morske sesalce.

Raziskovalci so ocenili, da je zaradi ptičje gripe poginilo približno 13.000 mladičev južnomorskega slona, vrste tjulnja. Po njihovih izračunih je poginulost dosegla 76 odstotkov v populaciji 17.000 mladičev, skotenih na otokih. Na enem območju je stopnja znašala kar 97 odstotkov.

"Na podlagi dosedanjih raziskav še ne vemo, kakšen vpliv je to imelo na razmnoževalno odraslo populacijo južnomorskih slonov," je ob tem dodal Hodgson.

Podatki, ki so jih raziskovalci zbrali januarja, so pokazali tudi, da je na območju poginilo več sto odraslih kraljevih pingvinov. Kot kažejo ugotovitve znanstvenikov, je bila pri tem njihova poginulost višja od povprečja.

Podatki kažejo na nadaljnje širjenje virusa

Biologinja za prostoživeče živali Julie McInnes je pojasnila, da so ti primeri ptičje gripe H5 prvi na avstralskem zunanjem ozemlju in kažejo na nadaljnje širjenje virusa proti vzhodu po subantarktičnem območju. "Naše ugotovitve kažejo na podobne znake kot na drugih subantarktičnih otokih, denimo na Južni Georgii, kjer so bili tjulnji najbolj prizadeti," je dodala McInnes.

Kot pa kažejo podatki iz februarja, na avstralski celini in Novi Zelandiji sicer še ni bilo nobenega primera okužbe s ptičjo gripo H5, ki se je po svetu razširila med pticami in prizadela tudi nekatere sesalce.

Analiza genetskih podatkov je pokazala, da je bil virus ptičje gripe na otoke verjetno okoli avgusta 2025 prenesen prek prostoživečih živali s francoskih subantarktičnih Crozetovih otokov, ki so oddaljeni približno 1.800 kilometrov.

Kot še piše CNN, so bile ugotovitve raziskovalcev objavljene v znanstveni reviji BioRxiv, vendar študija še ni bila strokovno pregledana.