Slavni fizik Etienne Klein se je na Twitterju pošalil: objavil je bližnjo fotografijo španske pikantne salame chorizo in pripisal, da gre za planet Proksima Kentavra. Mnogi so mu verjeli na besedo, zato ni čudno, da nad razkritjem o potegavščini številni niso bili navdušeni.
Slavni fizik, direktor francoske komisije za alternativne in atomsko energijo, Etienne Klein je prejšnji teden na Twitterju delil sliko, na kateri naj bil planet Proksima Kentavra. “Slika Proksime Kentavre, Soncu najbližje zvezde, ki je od nas oddaljena 4,2 svetlobna leta. Posnel jo je vesoljski teleskop James Webb. Raven podrobnosti …. Vsak dan odkrijemo nov svet,” je zapisal ob fotografiji.
Photo de Proxima du Centaure, l’étoile la plus proche du Soleil, située à 4,2 année-lumière de nous.
— Etienne KLEIN (@EtienneKlein) July 31, 2022
Elle a été prise par le JWST.
Ce niveau de détails… Un nouveau monde se dévoile jour après jour. pic.twitter.com/88UBbHDQ7Z
Objavo je delilo in komentiralo na tisoče uporabnikov, ki so znanstveniku verjeli na besedo.
A stvari niso popolnoma takšne, kot se zdijo. Klein je v seriji tvitov priznal, da je na fotografiji pravzaprav pikantna španska salama chorizo. “Ko je čas za koktajle, se zdi, da kognitivna pristranskost najde veliko užitka … Pazite se tega. Glede na sodobno kozmologijo noben predmet, povezan s španskimi mesninami, ne obstaja nikjer drugje kot na Zemlji,” je zapisal.
Potegavščina je v javnosti naletela na slab odziv. “Glede na nekatere komentarje se čutim dolžnega pojasniti, da je bil ta tvit, ki prikazuje domnevno sliko Proksime Kentavra, šala. Naučimo se biti previdni pri argumentih, danih s pozicije avtoritete, in pri spontani zgovornosti določenih podob,” je odgovoril fizik. Da bi se oddolžil, je objavil fotografijo spektakularne galaksije Cartwheel, in zagotovil, da je tokrat fotografija pristna.
Vesoljski teleskop James Webb je najboljši teleskop, ki je bil kadarkoli izstreljen v vesolje. Januarja letos so Nasini znanstveniki sporočili, da je teleskop dokončno razvil in napel svoj senčnik, ki ga potrebuje za zaznavanje infrardečih signalov iz oddaljenega vesolja. Le nekaj dni zatem pa je uspešno namestil še svoje glavno zrcalo, s tem pa se je zaključila še zadnja faza nameščanja glavnih komponent in teleskop je bil pripravljen na znanstveno uporabo.
Poleg preučevanja nastanka vesolja bo James Webb prav tako odkrival in raziskoval eksoplanete – planete zunaj Osončja –, pri tem pa bo preučeval pogoje v atmosferi in morebitne sledi življenja. S svojimi instrumenti bo poskušal odkriti elemente, kot so vodik, ogljikov dioksid in metan, ki bi lahko nakazovali na obstoj življenja. Načrtovana so tudi natančnejša opazovanja v našem sončnem sistemu, med drugim Marsa in Evrope, Jupitrove ledene lune.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje