Po izbruhu malarije na frankfurtskem letališču umrl že drugi zaposleni

Po poročanju BBC je bilo med šestimi okuženimi zaposlenimi na frankfurtskem letališču šest moških, ki so opravljali različna dela na različnih delih letališča. Po tem, ko smo v sredo poročali, da je eden od njih umrl, je zdaj v javnost prišla novica, da je umrl še en moški. Na območju so medtem namestili pasti za komarje, ujete žuželke pa bodo analizirali v laboratoriju, da bi ugotovili njihovo vrsto in izvor.

Epidemiolog Zoran Radovanović opozarja, da se nevarnost širjenja malarije poveča predvsem ob visokih temperaturah in visoki vlažnosti, poroča N1 Srbija. "Malarija je bolezen, ki bi se zaradi vse višjih temperatur lahko širila. Malarijski komar se hitreje razmnožuje, ko je toplo in vlažno, zato se lahko tudi bolezen hitreje širi," je pojasnil.

Malarija se najpogosteje prenaša s pikom okuženega komarja, med simptomi pa so predvsem visoka telesna temperatura, mrzlica in tresenje. V izjemnih primerih se lahko bolezen prenese tudi s človeka na človeka.

Po Radovanovićevih besedah je pri tropski malariji smrtnost približno desetodstotna. Simptomi se lahko pojavijo že v 24 urah, najpozneje pa v 72 urah. Med značilnimi znaki so mrzlica, visoka temperatura in napadi vročine, ki se pojavljajo v ciklih.

Za preprečevanje širjenja bolezni so pomembni predvsem nadzor nad komarji, zatiranje njihovih legel ter izsuševanje stoječih voda in močvirij. Pomagajo tudi zaščitne mreže na oknih in primerna, čim bolj pokrivna oblačila, je še povedal za N1 Srbija.

Prvič po 30 letih smrt zaradi malarije tudi pri nas

Kot smo poročali, je januarja na ljubljanski infekcijski kliniki zaradi zapletov po okužbi z malarijo umrla ena oseba. Gre za prvi primer smrti zaradi malarije v Sloveniji v zadnjih 30 letih.

Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru (UKC) so v zadnjih tednih minulega in v začetku letošnjega leta zabeležili porast bolnikov, okuženih z malarijo.

Zdravili so več bolnikov, kot jih sicer povprečno v enem letu. Običajno letno zdravijo od sedem do deset bolnikov z malarijo, od petih sprejetih bolnikov letos pa so imeli trije tako hud potek bolezni, da so potrebovali zdravljenje na oddelku za intenzivno nego.

Z malarijo se je nekoč spopadala tudi Jugoslavija

Malarija sicer ni bila neznanka niti na območju nekdanje Jugoslavije. Po podatkih raziskave Kraljevina Jugoslavija v boju proti malariji je bilo v državi v posameznih obdobjih z boleznijo okuženih med 800.000 in 1,2 milijona ljudi na leto.

Bolezen se je po prvi svetovni vojni še dodatno razširila, med drugim zaradi vojakov, ki so se vračali z območij, kjer je bila malarija razširjena, in so s seboj prinašali povzročitelje bolezni. Jugoslaviji jo je nato uspelo izkoreniniti s sistematičnim zatiranjem komarjev, škropljenjem, izsuševanjem močvirij in drugih stoječih voda ter drugimi ukrepi.