Tako kot slovenski je tudi nemški izobraževalni sistem pred velikim izzivom. Tudi v Nemčiji se namreč spopadajo s pomanjkanjem učiteljic in učiteljev. Med idejami, kako zapolniti kadrovske vrzeli, je zaposlovanje učiteljev iz tujine, medtem pa nekatere bogatejše zvezne dežele učitelje iz drugih zveznih dežel vabijo z obljubami o višjih plačah in dodatkih. Med predmeti, pri katerih primanjkuje največ učiteljev, so matematika, fizika, kemija, glasba in umetnost. Pri nas je podobno.
Nemška medijska hiša Deutsche Welle poroča, da je nemški izobraževalni sistem nujen korenite prenove, poleg tega v državi močno primanjkuje učiteljev in učiteljic.
Za slabo stanje je krivo predvsem slabo vodenje izobraževalnega sistema, svoje je dodala še pandemija covida-19, ko so bile šole več mesecev zaprte. Fundacija Robert Bosch je opravila analizo, ki je pokazala, da je pomanjkanje učiteljev eden od glavnih problemov nemškega izobraževalnega sistema.
“Menimo, da v državi primanjkuje od 30.000 do 40.000 učiteljev,” je za Deutsche Welle dejala Dagmar Wolf, raziskovalka na področju izobraževanja pri fundaciji Robert Koch. A podatki, ki so bili predstavljeni na konferenci deželnih ministrov za izobraževanje, kažejo, da je število nezasedenih učiteljskih mest precej manjše, in sicer jih primanjkuje okoli 12.000.
Nemško združenje učiteljev opozarja, da to število ne odraža dejanskega stanja, saj nekatere šole med učiteljsko osebje štejejo tudi pomočnice učiteljev.
Predsednik nemškega učiteljskega združenja Heinz-Peter Meidinger je dejal, da alarmi zaradi pomanjkanja učiteljskega kadra zvonijo že dlje časa. Po njegovem mnenju se je v zadnjih 30 letih močno zmanjšalo število mest za učitelje pripravnike, zaradi tega peša tudi zaupanje mladih v varnost njihove zaposlitve.
Manko učiteljskega kadra se je pokazal tudi ob prihodu več kot 200.000 otrok beguncev iz Ukrajine, ki so potrebovali šolska mesta, saj je v nemški zakonodaji zapisano, da morajo vsi otroci med 6. in 16. letom starosti obiskovati šolo. Po mnenju Meidingerja šole na takšen naval novih učencev niso bile pripravljene.
Mladi v Nemčiji se vse redkeje odločajo za študij pedagogike, trenutno se le 7 odstotkov nemških študentov izobražuje, da bi postali učitelji, veliko od njih pa študij tudi opusti ali se pozneje odločijo za drugačno poklicno smer.
Med aktivnimi učitelji je veliko starejših, ki so pred vrati upokojitvene starosti. Nekateri raziskovalci menijo, da bi bilo zaradi vse več upokojitev do leta 2030 kar 80.000 nezasedenih učiteljskih mest, izobraževalni sistem pa se bo spoprijemal tudi s pomanjkanjem socialnih delavcev, šolskih psihologov in drugega podpornega osebja.
Reševanje kadrovskih problemov pomanjkanja učiteljev nekatere bogatejše zvezne dežele rešujejo tudi na “umazan” način. Zvezna dežela Brandenburg je učiteljem, ki bi iz drugih zveznih dežel prišli k njim, začela obljubljati dodatno varnost zaposlitve, ob tem pa jim je obljubljen tudi status državnega uslužbenca takoj, ko pridobijo diplomo. Na Bavarskem učiteljem ponujajo dodatek k plači in višje plače.
Komisija, ki jo je ustanovila konferenca ministrov za izobraževanje, je predstavila nekaj predlogov, kako rešiti kadrovsko stisko. Med drugim so predlagali, da bi učitelji, ki delajo skrajšani delovni čas, delali več ur. “Približno 49 odstotkov učiteljev dela v skrajšanem delovnem času in tukaj vidimo največ možnosti za izboljšanje,” so zapisali v sporočilu za javnost. Predlagali so tudi večje število učencev v razredih in zaposlovanje podiplomskih študentov kot pomočnikov učiteljev.
Med predmeti, kjer primanjkuje največ učiteljev, so matematika, fizika, kemija, glasba in umetnost.
Kot možno rešitev pomanjkanja učiteljev nekateri vidijo tudi v priseljevanju kvalificirane tuje delovne sile. Ministrska komisija in sindikat delavcev v izobraževanju se strinjata, da bi država morala olajšati vstop tujih strokovnjakov v učiteljski poklic in lažje priznavanja učiteljskih diplom iz drugih držav.
“Težava ni v tem, da se na razpise za učitelje prijavlja premalo ljudi iz tujine, ampak imajo ti ljudje zelo malo možnosti zaradi zahtevnih postopkov priznavanja diplom iz tujine,” je za Deutsche Welle pojasnila Dagmar Wolf. Ob tem je dodala, da v sistemu ni enotnih predpisov, mnogi pa se zaradi številnih birokratskih ovir na koncu ne odločijo za učiteljski poklic.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!