Spomini tistih, ki so preživeli Mladićev genocid: "On je odločal o naših življenjih"

Danes umrli Ratko Mladić je bil na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obsojen na dosmrtni zapor po osebni in poveljniški odgovornosti za obleganje Sarajeva, ki je terjalo življenja več kot 12.000 civilistov, ter za zavzetje in genocid v Srebrenici, kjer je bilo ubitih več kot 8.000 Bošnjakov.

Nedžad Avdić je bil eden od tistih, ki so, ko je Srebrenica padla in so enote bosanskih Srbov začele na kup zbirati vse moške in fante, skušali do ozemlja pod nadzorom bošnjaške vojske zbežati skozi gozdove. Ves čas so jih srbski borci napadali in pobijali. Skupina s takrat 17-letnim Avdićem, ki je zbežal s stricem in očetom, se je predala.

Pri jezu Brana crvenog mulja pri Petkovcih blizu Zvornika so ga skupaj z drugimi ustrelili. Avdić je preživel, poleg njega pa je izmed več kot 800 bošnjaških moških in dečkov to uspelo le še enemu sotrpinu. Avdićev oče in stric sta med begom umrla.

Avdić je za smrt Ratka Mladića danes izvedel v službi. "Kolega, ki je prebral novico, je prišel k meni v pisarno in mi povedal," je dejal za N1. Novico mu je kasneje sporočila tudi hčerka. "Nima še deset let, torej ni nekdo, ki je bil rojen med vojno. Živimo v Srebrenici. Ne glede na to, da ni povezana s tem, tudi ona ve, kdo je bil general Mladić, pa čeprav se izogibam, da bi govorili o tem. To je enostavno del naših življenj. Temu ne moremo ubežati," je dejal.

Ob novici so ga obšli mešani občutki. Kot je dejal, ni nekdo, ki bi se veselil smrti kogarkoli. "Tudi ko gre za vojnega zločinca Ratka Mladića," je dodal.

Zdi se mu pomembno, da je Mladić prišel pred sodišče, da so ga obsodili in da je 'končal tam, kjer je moral končati'. "Pokazalo se je, da je bil zločinec, ki je končal na sodišču. Vsaj na tak način sem dobil neko delno zadoščenje. Vprašanje je, ali po takih stvareh sploh obstaja kakšna pravica za žrtve," je dodal. Nobena kazen namreč ne more vrniti življenj njegovega očeta, sorodnikov, sosedov in sošolcev.

"Ko bi vsaj tudi ideologija odšla z njegovo smrtjo"

Avdić je pri tem opozoril, da Mladić zanj kot oseba ni bil zares pomemben. Za njim in medvojnim predsednikom Republike Srbske Radovanom Karadžićem je namreč ostala ideologija, na katero opozarja. "Ko bi vsaj tudi ta odšla z njegovo smrtjo. A na žalost ni. Še vedno je prisotna v družbi in tudi mlajših generacijah. Še danes lahko vidite grafite z napisom, da so vsi Srbi Ratkovi vojaki. Tega se bojim," je razmišljal.

Ob tem je opozoril tudi na poveličevanje vojnih zločincev in njihovih dejanj v BiH ter poudaril, da bo obnova in vzpostavitev odnosov med ljudmi kljub 31-letni distanci težka. Kot enemu od preživelih se mu izjemno pomembno zdi, da se zgodba o genocidu v Srebrenici sliši, obstane in ne izgine. "Obstajajo obsodbe in zgodovinski zapisi. Pri tem je treba vztrajati in večkrat dvigniti glas," je bil jasen.

Skozi najin kratki pogovor prek telefona je bilo v Avdićevih besedah mogoče čutiti težo njegove grozne izkušnje. Kaj vse je Mladićeva smrt v spominu ljudi, ki so Srebrenico doživeli, prinesla s sabo, so najbolje ponazorile njegove besede ob koncu pogovora. "Ne veselim se nikogaršnje smrti, a človek ne more o tem govoriti brez čustev, ker nas že samo misel na tega človeka, ki je uničil naša življenja, priganja k razmišljanju in solzam. Spomnimo se vseh trenutkov, v katerih je on imel zadnjo besedo. Z enim svojim poveljem bi lahko rešil marsikaj. On je odločal o naših življenjih. Bil je general, ne kdorkoli. Pokazalo se je, da je bil krvoločnež, kar je ugotovilo tudi sodišče," je sklenil.

"Ljudje, ki jih je poslal v smrt, niso nikoli dočakali starosti"

Spominjanj s takimi občutki je bilo danes od tistih, ki so doživeli in preživeli genocid v Srebrenici, veliko. Podpredsednik Republike Srbske in predstavnik Bošnjakov v tej entiteti Ćamil Duraković, ki je kot 16-letnik prehodil "stezo smrti" do osvobojenega območja, se je na Facebooku spominjal poti. "Star sem bil 16 let, ko sem na travniku, po ukazu Ratka Mladića, zagledal telo mladeniča, ki sta mu manjkala spodnja čeljust in roka. Prosil nas je, da ga ubijemo," je orisal grozljive prizore na poti.

Ena od Mater Srebrenice Kada Hotić, ki so ji v genocidu ubili sina, moža in dva brata, je za portal Klix poudarila, da je pomembno, da je Mladićeva dosmrtna kazen ostala nespremenjena. "Ni šlo za določeno število let, temveč za dosmrtni zapor. To kazen je prestal do konca, odslužil je svojo kazen in zadeva je zaključena. Vsakemu življenje enkrat mine, tako je minilo tudi njemu. Drugačnega odziva ni," je dejala in poudarila, da bo Mladićeva kazen ostala zapisana v arhivih.

Direktor spominskega centra Srebrenica Emir Suljagić, ki se je iz Srebrenice kot 17-letnik rešil, ker je znal angleško in bil prevajalec Združenih narodov, je na omrežju X zapisal, da o Mladićevi smrti ni mogoče več kaj dosti reči. "Tudi to dejstvo ne spremeni prav dosti. Ne obudi mrtvih. Ne izbriše množičnih grobišč. Ne spremeni sodb. Vojnega zločinca ne prelevi v zgodovinsko osebnost," je dodal.

"Naposled je umrl v zaporu, obsojen zaradi genocida in drugih najhujših zločinov. Ljudje, ki jih je poslal v smrt, niso nikoli dočakali starosti. To je edino dejstvo v zvezi z njegovo smrtjo, ki mi je pomembno," je dodal direktor centra. Kot je dodal, sedaj ostaja težji del naloge: zagotoviti, da resnica, odgovornost in spomin ne umrejo skupaj z njim.