Strah pred Trumpovo jezo: se bo po porazu znesel na zaveznike v Natu?

Če bodo republikanci na torkovih volitvah izgubili večino v ameriškem kongresu, bi se lahko Donald Trump znašel v precej drugačnih političnih okoliščinah. Demokrati bi lahko v kongresu zavirali uresničevanje njegove notranjepolitične agende, zaradi česar bi se ameriški predsednik utegnil še bolj osredotočiti na zunanjo politiko, kjer ima kot vrhovni poveljnik oboroženih sil več manevrskega prostora.

Prav takšnega razvoja dogodkov se bojijo nekateri evropski zavezniki, piše bruseljski Politico, ki se sklicuje na izjave petih diplomatov zveze Nato. Ti so zaradi občutljivosti vprašanja govorili pod pogojem anonimnosti.

Po besedah treh diplomatov bi lahko Trump po morebitnem volilnem porazu republikancev odredil umik še več tisoč ameriških vojakov iz Evrope.

Visoki evropski obrambni uradnik je za Politico ocenil, da predsedniki, ki proti koncu mandata izgubijo politično moč, svoje frustracije pogosto izražajo tudi z bolj tveganimi zunanjepolitičnimi potezami. Kritiziranje Nata pa je po njegovem že dolgo značilnost Trumpove politike.

Eden od diplomatov je opozoril, da bi lahko bil ameriški predsednik ob slabem volilnem rezultatu republikancev zelo jezen in posledično precej ostrejši do evropskih zaveznikov.

Umik vojakov, manj denarja za Nato in pritisk glede Ukrajine

Zaveznike skrbi predvsem napovedani pregled ameriške vojaške prisotnosti v Evropi, ki naj bi bil končan decembra.

Če bi Trump po volitvah želel okrepiti podporo med svojimi privrženci, bi lahko po ocenah diplomatov sprejel odločitev o obsežnejšem zmanjšanju ameriške vojaške prisotnosti na evropskih tleh.

Med možnimi potezami omenjajo tudi zmanjšanje ameriških prispevkov za delovanje zavezništva, omejitve programa PURL, prek katerega evropske države in druge zaveznice financirajo nakup ameriškega orožja za Ukrajino, ter nadaljnje približevanje Washingtona Moskvi.

Nekateri evropski predstavniki se bojijo tudi, da bi lahko Trump ameriško vojaško prisotnost v Evropi uporabil kot sredstvo pritiska pri iskanju dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Bela hiša zavrača kritike

V Beli hiši so v odzivu za Politico poudarili, da je Trump za zvezo Nato že storil več kot njegovi predhodniki.

Namestnica tiskovne predstavnice Bele hiše Olivia Wales je med njegovimi dosežki izpostavila dogovor zaveznic o povečanju obrambnih in z varnostjo povezanih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda do leta 2035, okrepljeno ameriško vojaško prisotnost na Grenlandiji in diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini.

Ob tem je poudarila, da Trump še vedno meni, da bi morale članice Nata podpreti ZDA med vojno z Iranom.

Odnosi med Washingtonom in evropskimi zaveznicami so se zaradi vojne z Iranom in ameriške politike do Rusije in Ukrajine v zadnjih mesecih dodatno zaostrili.

Lahko kongres prepreči umik ameriških vojakov?

Trump pri zmanjševanju ameriške vojaške prisotnosti v Evropi nima povsem prostih rok.

Ameriški kongres je namreč z zakonodajo omejil uporabo obrambnih sredstev za zmanjšanje števila ameriških vojakov v Evropi pod 76.000, dokler niso izpolnjeni predpisani pogoji, med drugim ustrezne ocene posledic in obveščanje kongresa.

Toda Jennifer Kavanagh iz ameriškega raziskovalnega inštituta Defense Priorities opozarja, da ni gotovo, kako učinkovite bi bile te omejitve v primeru ostrejšega spora med predsednikom in kongresom.

Po njeni oceni bi Evropa ob večjem umiku ameriških sil najtežje nadomestila nekatere ključne vojaške zmogljivosti, med njimi sisteme zračne obrambe, zmogljivosti elektronskega bojevanja, obveščevalne in izvidniške zmogljivosti ter oskrbo vojaških letal z gorivom v zraku.

Vsi zavezniki niso enako zaskrbljeni

Vendar vsi sogovorniki Politica niso prepričani, da bo Trump po volitvah res zaostril odnos do Nata.

Črnogorski obrambni minister Dragan Krapović je za Politico izjavil, da so se ugibanja o morebitnem ameriškem izstopu iz zavezništva pojavljala že večkrat, vendar se takšen scenarij doslej ni uresničil.

Poudaril je tudi vlogo ameriškega kongresa pri odločanju o zmanjšanju vojaške prisotnosti v Evropi.

Dodaten dejavnik negotovosti je položaj ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha. Politico poroča, da se zaradi njegovega zaostrenega odnosa s kongresom pojavljajo ugibanja o morebitnem odhodu po slabem volilnem rezultatu republikancev.

Morebitna menjava na čelu Pentagona bi lahko po drugi strani za več tednov ali mesecev odložila odločitve o ameriški vojaški prisotnosti v Evropi.