O čem bodo v ZDA glasovali na vmesnih volitvah in zakaj so pomembne?

Politično ozračje v Združenih državah Amerike je precej razgreto, saj se bodo Američani 3. novembra odpravili na tako imenovane vmesne volitve (midterm elections, op. a.), ki bodo pomembno zaznamovale zadnji dve leti mandata predsednika Donalda Trumpa.

Ameriški predsednik se v zadnjih mesecih sicer sooča s precej nizko podporo javnosti, kar bi lahko vplivalo tudi na volilni izid republikanske stranke, ki ima trenutno večino tako v predstavniškem domu kot tudi v senatu. Demokrati pa po drugi strani računajo, da se bo nezadovoljstvo javnosti s Trumpovo administracijo jasno pokazalo prav na vmesnih volitvah, s čimer bi lahko prišli do večine v vsaj enem od domov ameriškega kongresa.

Pripravili smo pregled, kaj sploh so vmesne volitve, zakaj so pomembne in kako bodo izidi vplivali na preostanek mandata predsednika Trumpa.

Kaj so vmesne volitve?

Volitve članov kongresa, ki ga sestavljata predstavniški dom in senat, v ZDA potekajo vsaki dve leti. Ker se te volitve vedno odvijejo tudi na sredini štiriletnega mandata ameriškega predsednika, jih imenujemo tudi vmesne volitve. Izid teh volitev je zelo pomemben, saj določa, katera stranka – republikanska ali demokratska – bo imela večino v predstavniškem domu in v senatu.

Na vmesnih volitvah Američani volijo vseh 435 članov predstavniškega doma oziroma spodnjega doma kongresa. Ti imajo dvoletni mandat, predstavniški dom pa je zadolžen za pripravo zakonskih predlogov, tam pa potekajo tudi razprave o teh predlogih.

V senatu sedi 100 senatorjev, njihov mandat traja šest let. Na vmesnih volitvah tako volilci odločajo, kdo bo zasedel 35 sedežev senatorjev, ki se jim bo iztekel mandat. Ključna naloga naloga senata je potrjevanje ali zavračanje zakonskih predlogov, ki jih pripravi predstavniški dom kongresa.

Kakšno je trenutno razmerje moči med demokrati in republikanci v kongresu?

Trenutno ima republikanska stranka večino tako v predstavniškem domu kot tudi senatu, glede na pretekla glasovanja volilcev na vmesnih volitvah pa bi se to razmerje lahko tudi spremenilo.

V predstavniškem domu zasedajo 218 sedežev, kar predstavlja minimalni prag za nadzor, pri glasovanjih pa jih podpira še en neodvisni predstavnik, medtem ko imajo opozicijski demokrati 214 sedežev, dva položaja pa sta trenutno izpraznjena. V stočlanskem senatu imajo republikanci večino s 53 sedeži proti 47 demokratskim.

Zakaj imajo volitve na polovici predsedniškega mandata posebno težo?

Ko je bil Donald Trump konec leta 2024 ponovno izvoljen na mesto ameriškega predsednika, so hkrati potekale volitve v ameriški kongres, kjer so republikanci dobili večino tako v predstavniškem domu kot tudi v senatu. S tem je republikanska stranka, predvsem pa predsednik Trump, dobila vse vzvode za vladanje in sprejemanje lastnih zakonov.

Prav zaradi tega, ker vmesne volitve potekajo na polovici predsednikovega mandata, jih strokovnjaki in analitiki označujejo tudi kot referendum o aktualnem predsedniku države in njegovi stranki. Podatki iz zgodovine kažejo, da so volilci na vmesnih volitvah pogosto izrazili nezadovoljstvo z aktualno administracijo in so glasovali proti njej.

Če bi volilci na vmesnih volitvah kaznovali Trumpa in republikance, bi lahko slednji izgubili večino v predstavniškem domu ali senatu ali pa celo v obeh. Če bi prišlo do popolnega preobrata in bi demokrati imeli večino v obeh domovih kongresa, bi to močno otežilo Trumpovo vladanje do konca mandata.

Zakaj med ameriškimi volivci narašča nezadovoljstvo z delom predsednika Trumpa?

Javnomnenjske raziskave kažejo, da večina Američanov ne podpira več Trumpovih potez in odločitev pri ključnih vprašanjih, kot so obvladovanje inflacije, vodenje gospodarstva, zunanja politika in upravljanje priseljevanja.

Podatki spletne platforme za analizo javnomnenjskih anket Silver Bulletin kažejo, da Trumpu podpora od vrnitve v Belo hišo vztrajno pada; le mesec po nastopu drugega mandata je znašala okoli 51 odstotkov, trenutno pa delo ameriškega predsednika podpira le še okoli 37 odstotkov vprašanih.

Skupna anketa časnika The Washington Post in televizijske mreže ABC je razkrila, da je skoraj polovica Američanov prepričana, da je danes v slabšem finančnem položaju kot ob Trumpovi vrnitvi v Belo hišo leta 2025, kar predstavlja največji tovrstni delež pri katerem koli predsedniku po letu 1986.

Američani kot ključne razloge za nezadovoljstvo z aktualno administracijo navajajo naraščajoče življenjske stroške, inflacijo in visoke cene pogonskih goriv. Ob tem pa mnogi v ZDA niso zadovoljni s Trumpovo potezo, ko se je zapletel v vojno z Iranom.

Kako bi se lahko razpletle vmesne volitve?

Demokrati za preobrat na volitvah potrebujejo po štiri sedeže v obeh domovih. Medtem ko jim v predstavniškem domu to zagotavlja večino, morajo v senatu osvojiti najmanj 51 sedežev. Če bi bil izid v senatu izenačen na 50 proti 50, odločilni glas po ustavi pripada podpredsedniku ZDA J. D. Vanceu, kar bi ohranilo republikanski nadzor nad zgornjim domom.

Po mnenju strokovnjakov in poznavalcev političnih razmer v ZDA naj bi imeli demokrati na tokratnih vmesnih volitvah dobre možnosti, da osvojijo večino v predstavniškem domu ameriškega kongresa. Medtem pa ostaja napovedovanje razpleta volitev v senat precej negotovo. Demokrati bi morali namreč za dosego večine zmagati tudi v nekaterih tradicionalno konservativnih državah, kjer je Trump na predsedniških volitvah zmagal s precejšnjo razliko.

Kot najverjetnejši scenarij razpleta volitev se omenja, da bi demokrati osvojili predstavniški dom, medtem ko bi senat ostal v rokah republikancev. V tem primeru bi demokrati prevzeli vodenje parlamentarnih odborov, sprožili pa bi lahko tudi preiskave potez Trumpove administracije. Vendar bi pri takšnem razpletu prišlo do težav pri sprejemanju zakonodaje. Demokrati bi lahko v spodnjem domu sicer pripravljali svoje zakonske predloge, ki pa bi jih republikanci s senatno večino zavračali. Ameriški predsednik Trump bi bil v tem primeru prisiljen vladati predvsem z izvršnimi ukazi, prav tako bi ohranil pravico do veta.

Precej manj verjeten scenarij pa je, da republikanci ubranijo večino v obeh domovih kongresa. Tak razplet bi za stranko pomenil zgodovinski uspeh, Trump pa bi dobil potrditev volilcev, da lahko s svojim načinom vladanja nadaljuje tudi do konca mandata.

Kakšen vpliv bodo imele vmesne volitve na predsedniške volitve leta 2028?

Do naslednjih predsedniških volitev v ZDA nas ločita dve leti, že zdaj pa je jasno, da Donald Trump na njih ne bo mogel več kandidirati, saj bo takrat zaključil že svoj drugi mandat, ameriška ustava pa mu prepoveduje kandidaturo še za tretji mandat.

Prav zaradi tega bodo interpretacije izidov vmesnih volitev potekale tudi v luči prihodnjih predsedniških volitev. Tako republikanci kot demokrati v svojih vrstah iščejo morebitne kandidate, ki bi se lahko na strankarskih volitvah potegovali za nominacijo za nastop na predsedniških volitvah.

V taboru demokratov se v povezavi s predsedniškimi volitvami že nekaj časa omenja ime kalifornijskega guvernerja Gavina Newsoma, prav tako kroži ime kongresnice Alexandrie Ocasio-Cortez. Na drugi strani pa bi se lahko za republikansko predsedniško nominacijo potegovala aktualni podpredsednik J. D. Vance in zunanji minister Marco Rubio.

Vmesne volitve bodo zagotovo pokazale razmerje moči med obema strankama, predvsem v t. i. nihajočih državah (swing states, op. a.), kjer se rezultat posamezne stranke na volitvah lahko pomakne tako na stran demokratov kot tudi na stran republikancev. Po napovedih strokovnjakov se bo neuradna kampanja pred predsedniškimi volitvami leta 2028 začela takoj po koncu merjenja moči demokratov in republikancev za ameriški kongres.