Pomanjkanje elektrike, bencina, hrane. Kakšne so posledice embarga Kube, ki ga je podprla Slovenija (FOTO)

Razmere na Kubi so izjemno resne. Izpadi elektrike, pomanjkanje goriva, ogrožena oskrba z vodo, ohromljen promet in razpadajoče gospodarstvo pestijo otok, na katerem živi 9,5 milijona prebivalcev.

Zaradi dolgotrajnih izpadov elektrike in pomanjkanja plina so številni Kubanci prisiljeni kuhati na drva in oglje. Zaradi pomanjkanja goriva sta močno otežena tudi prevoz hrane s podeželja v mesta in oskrba prebivalstva z osnovnimi živili.

Razlog za pomanjkanje je predvsem ameriški embargo, ki ga je na zadnjem glasovanju v Združenih narodih kot ena od le 17 držav na svetu podprla tudi Slovenija.

Večina članic EU je – v nasprotju s Slovenijo – kot vedno glasovala za resolucijo, s katero bi ukinili gospodarsko blokado Kube. Predstavnik EU je po glasovanju sporočil, da je stališče EU, da ima embargo negativni učinek na Kubance.

"S pomočjo je treba nadaljevati zlasti sedaj, ko se Kubanci soočajo s težkimi humanitarnimi razmerami, izpadi elektrike, pomanjkanjem hrane in zdravil," je dejal in dodal, da bi ukinitev embarga pomagala pri odpiranju kubanskega gospodarstva.

Krivdo za nastale razmere je deloma pripisal tudi kubanski vladi in pomanjkanju potrebnih političnih ter gospodarskih reform.

Generalna skupščina Združenih narodov je s 130 glasovi za, 17 glasovi proti in 25 vzdržanimi potrdila resolucijo, ki zahteva ukinitev leta 1960 uvedenega embarga oziroma gospodarske blokade Kube.

Razmere vse hujše

Pomanjkanje goriva na Kubi ne povzroča le težav v prometu in pri proizvodnji električne energije, temveč močno otežuje tudi oskrbo prebivalstva s hrano in drugimi osnovnimi življenjskimi potrebščinami.

Po opozorilih Svetovnega programa za hrano (WFP) pomanjkanje goriva ovira prevoz in distribucijo osnovnih dobrin po državi. To pomeni, da je vse težje prevažati hrano s kmetijskih območij do mest, trgovin in drugih ustanov, ki oskrbujejo prebivalstvo.

Po besedah kubanskega ministra za promet Eduarda Rodrígueza Dávile se je količina blaga, prepeljanega v domačem tovornem prometu, letos zmanjšala z okrog 70 milijonov ton na manj kot 20 milijonov ton.

Težave so tudi pri dostavi humanitarne pomoči. WFP opozarja, da je Kuba močno odvisna od uvožene hrane, njeno razdeljevanje pa je zaradi pomanjkanja goriva vse težje.

66 let sankcij

Glavni vzrok težkih življenjskih razmer na Kubi je gospodarski embargo, ki so ga ZDA uvedle leta 1960 in je že zdavnaj postal najdaljši embargo v zgodovini človeštva. 66 let trajajoče sankcije so onemogočile normalen razvoj kubanske družbe, piše Slobodna Dalmacija.

Sankcije Kubi med drugim preprečujejo dostop do posojil v mednarodnem bančnem sistemu. Posebne težave kubanskemu gospodarstvu povzročajo tako imenovane sekundarne sankcije, s katerimi ZDA kaznujejo države in podjetja, ki si drznejo poslovati s Kubo.

Eden glavnih načinov, s katerimi ZDA izvajajo embargo, je kaznovanje ladij, ki na Kubo dostavljajo blago, oziroma preprečevanje, da bi te ladje pozneje vplule v ameriška pristanišča. V takšnih okoliščinah si večina držav in podjetij s poslovanjem s Kubo ne upa ogroziti svojih možnosti na ameriškem trgu.

Poleg tega je ameriški predsednik Donald Trump v začetku letošnjega leta uvedel še naftno blokado Kube, s katero preprečuje že tako skromno oskrbo otoka z gorivom. Trump je zagrozil tudi z uvedbo carin za vsako državo, ki Kubi prodaja ali dobavlja nafto.

Predsednik ZDA je letos večkrat zagrozil Kubi z vojaško intervencijo, v nekaterih izjavah je govoril celo o ameriškem prevzemu Kube, po drugi strani pa je dejal tudi, da intervencija ne bo potrebna, saj pričakuje dogovor s kubanskimi oblastmi.

Turistov ni več

Turizem, ki je (bil) glavni vir deviznih prihodkov za kubansko državo, je v prostem padu. Številne zahodne letalske družbe so začasno prekinile ali odpovedale lete na Kubo, ker oskrba z gorivom na kubanskih letališčih ni zagotovljena.

Po podatkih kubanskega nacionalnega statističnega urada se je število tujih turistov v prvih šestih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za 62 odstotkov, kubanska vlada pa je sporočila, da je zaprtih 73 odstotkov hotelskih zmogljivosti v državi.

Zaprte so tudi številne restavracije, trgovine in manjša podjetja. Številne države so izdale opozorila, naj se državljani zaradi kritičnega pomanjkanja hrane, vode, elektrike in zdravil izogibajo potovanjem na Kubo.

Posledice ameriške blokade so na Kubi očitne. Pomanjkanje energentov in posledični izpadi električne energije uničujejo že tako močno načeto kubansko gospodarstvo ter povzročajo humanitarno krizo. Organizacija Human Rights Watch je že pozimi opozorila, da pomanjkanje elektrike vpliva na vsa področja vsakdanjega življenja: od naraščanja stroškov prevoza in hrane ter kopičenja smeti na ulicah mest – ker komunalna podjetja nimajo goriva za svoja vozila – do povečanega tveganja smrti med ranljivimi bolniki, od bolnikov z rakom do novorojenčkov v inkubatorjih.

Glasovanje v ZN pod ameriškim vplivom

Generalna skupščina Združenih narodov vse od leta 1992 vsako leto z veliko večino glasov sprejema resolucijo, ki obsoja ameriški embargo. Resolucije Generalne skupščine sicer niso pravno zavezujoče, vendar izražajo moralno stališče mednarodne skupnosti.

Praviloma so skoraj vse države sveta, z izjemo ZDA in Izraela, vsako leto glasovale za resolucijo. Leta 2016, v času mandata Baracka Obame, ki je nekoliko omilil sankcije proti Kubi, so se celo ZDA in Izrael vzdržali glasovanja proti resoluciji, vseh preostalih 191 članic ZN pa jo je podprlo.

Tudi v naslednjih letih so bili izidi glasovanj skoraj soglasni. Leta 2019 je bil izid 187 proti 3 (takrat je poleg ZDA in Izraela proti glasovala še Brazilija pod vodstvom desničarskega predsednika Jaira Bolsonara). Leta 2020 zaradi pandemije glasovanja ni bilo, leta 2021 pa je bil izid 184 proti 2. Leto pozneje je bil izid 185 proti 2, v letih 2023 in 2024 pa 187 proti 2.

Ko se je leta 2025 v Belo hišo vrnil Trump, ki je v svojem drugem mandatu zaostril politiko do Kube in začel pritiskati na svoje zaveznike, naj nasprotujejo resoluciji, se je razmerje spremenilo. Lani je število glasov v podporo Kubi upadlo na 165 proti 7, letos pa na 130 proti 17.

Poleg ZDA, Izraela in Slovenije so letos proti resoluciji glasovale še Argentina, Bosna in Hercegovina, Češka, Ekvador, Kolumbija, Kostarika, Litva, Madžarska, Maroko, Paragvaj, Severna Makedonija, Trinidad in Tobago, Združeni arabski emirati ter Ukrajina.