Predviden obisk švedskega obrambnega ministra Pala Jonsona v Ankari je odpovedan. Razlog so protesti pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu.
Turčija je odpovedala prihodnji teden predviden obisk švedskega obrambnega ministra Pala Jonsona v Ankari, potem ko je desničarski skrajnež Rasmus Paludan, znan po protiislamskih stališčih, dobil dovoljenje za protest pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu. Namen obiska je bila sicer odprava pomislekov Turčije glede vstopa Švedske v Nato.
Protiislamska dejanja švedsko-danskega politika Paludana, ki je bil v preteklosti že obsojen zaradi rasizma, so lani sprožila nemire po vsej Švedski. Na enem od zborovanj svoje skrajno desne stranke Trda linija je namreč nameraval zažgati Koran. Enako namero je izrazil tudi za danes predvideni protest, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“V tem trenutku je obisk švedskega obrambnega ministra Pala Jonsona v Turčiji 27. januarja izgubil svoj pomen, zato smo obisk odpovedali,” je dejal turški obrambni minister Hulusi Akar.
“Jasen zločin iz sovraštva”
Načrtovani protest je obsodil tudi tiskovni predstavnik turškega predsednika Ibrahim Kalin in ga označil za “jasen zločin iz sovraštva”.
“Če so kljub vsem našim opozorilom to dovolili, to pomeni spodbujanje zločinov iz sovraštva in islamofobije,” je zapisal na Twitterju in dodal, da “napad na svete vrednote ni svoboda, temveč sodobno barbarstvo”.
Ankara je v petek zaradi protesta že drugič v dveh tednih na pogovor poklicala švedskega veleposlanika v Turčiji. Minuli teden ga je poklicala v odziv na videoposnetek kurdskih aktivistov v Stockholmu, ki prikazuje lutko turškega predsednika Redžepa Tajipa Erdogana, obešeno za noge. Obenem so ga na Twitterju primerjali z italijanskim fašističnim diktatorjem Benitom Mussolinijem.
Švedska čaka na soglasje Turčije za vstop v Nato
Po ruskem napadu na Ukrajino je Švedska skupaj s Finsko po desetletjih nevtralnosti maja lani zaprosila za članstvo v Natu.
Doslej je njuna pristopna protokola ratificiralo 28 od skupno 30 članic zveze, končno soglasje morata dati le še madžarski in turški parlament.
Vendar pa Turčija ratifikacijo pogojuje z več zahtevami, med drugim z izročitvijo več oseb, ki jih Ankara obravnava kot teroriste. Pri tem gre v prvi vrsti za domnevne borce v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) in privržence islamskega klerika Fethullaha Gülena.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!