Vučić ni več tako trdno v sedlu, s študenti bo bil tekmo življenja

Po poročanju srbskih medijev v zadnjem tednu naj bi predčasne parlamentarne volitve v Srbiji potekale 25. oktobra. Zdaj je na potezi vlada, ki mora predlagati razpustitev narodne skupščine, s tem pa se bo začela tudi uradna predvolilna kampanja, ki lahko po zakonu traja od 45 do 60 dni.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sicer v zadnjem letu dni že večkrat napovedal, da bodo v Srbiji izpeljali predčasne parlamentarne volitve, vendar te napovedi doslej ni izpolnil. A kot kaže, bo do volitev zdaj vendarle prišlo.

Razmere v Srbiji so sicer zaostrene vse od začetka novembra 2024, ko se je zrušil nadstrešek železniške postaje v Novem Sadu in pod seboj pokopal 16 ljudi. V Beogradu, Novem Sadu in tudi drugih mestih po državi so se začeli množični protivladni protesti, katerih jedro tvorijo tamkajšnji študentje. Ti poleg kazni za odgovorne za padec nadstreška, boja proti sistemski korupciji v državi zahtevajo tudi predčasne parlamentarne volitve.

Vučić na volitve kot državljan in ne kot predsednik države

Predsedniku Vučiću se bo prihodnje leto iztekel drugi mandat na čelu države, ustava pa mu prepoveduje, da bi se za predsednika države potegoval za še en mandat. Zato je konec junija letos napovedal, da bo s predsedniškega mesta odstopil v nekaj tednih – tega sicer doslej še ni storil –, njegove besede pa je mogoče razumeti predvsem v luči, da se bo sam potegoval za premierski položaj in se skušal na tak način obdržati na oblasti.

Je pa Vučić že pred časom oznanil, da se njegova vladajoča Srbska napredna stranka (SNS) na volitve ne bo podala pod svojim strankarskim imenom, temveč se pripravlja širša politična platforma. Skupaj s predsednikom SNS Milošem Vučevićem je namreč napovedal, da bo vladajoča koalicija nastopila z listo 'Združena Srbija – Aleksandar Vučić'. Po njunih besedah želijo v SNS z oblikovanjem širšega gibanja preseči strankarske okvire in omiliti vpliv političnih afer, ki so v zadnjih letih precej obremenile blagovno znamko SNS.

Kampanjo želijo personalizirati okoli Vučića, ki naj bi se v parlamentarno volilno tekmo podal "kot državljan, ne kot predsednik države".

Kdo bo glavni Vučićev izzivalec?

Na drugi strani pa se je srbska opozicija v zadnjih letih znašla v precej nezavidljivem položaju. Zaznamuje jo predvsem razdrobljenost, pomanjkanje enotnega vodstva in nezmožnost oblikovanja neke trdne alternative aktualni Vučićevi oblasti. Vlogo opozicije je tako v zadnjih dveh letih prevzelo predvsem študentsko protestniško gibanje, ki bi lahko na volitvah s svojim kandidatom postalo glavni Vučićev izzivalec.

To bo po napovedih postal aktualni rektor beograjske univerze Vladan Đokić, ki je podprl študentsko protestniško gibanje in ostro je kritiziral represivne ukrepe državnih organov zoper študente med številnimi množičnimi protesti. Študentsko gibanje kot tudi del civilne družbe prav v Đokiću vidita ključno figuro, ki bi se lahko zoperstavil dolgoletni Vučićevi vladavini.

Kakšno je trenutno politično ozračje v Srbiji, kakšne možnosti ima na volitvah predsednik Aleksandar Vučić, zakaj je tako dolgo čakal z razpisom volitev in ali se bo študentskemu gibanju uspelo zoperstaviti aktualni oblasti, smo se pogovarjali s profesorjem na ljubljanski fakulteti za družbene vede in poznavalcem dogajanja na Zahodnem Balkanu Farisom Kočanom.

Kočan je prepričan, da je srbski predsednik zavlačeval z razpisom volitev, ker se je znašel v "pat položaju", saj je lahko pred meseci spremljal, kako so se odvile parlamentarne volitve na Madžarskem, kjer je zmagal glavni izzivalec Viktorja Orbana Péter Magyar. "Če bi Viktor Orbán na Madžarskem zmagal, verjamem, da bi bile te volitve v Srbiji razpisane že prej. Tako pa zdaj zadeve navija na zadnje možne obrate, da bi to zgodbo zaprl oziroma postavil na svoje mesto," je dodal.

Po njegovem mnenju se Vučić v zadnjih letih, še posebej pa v zadnjih mesecih ukvarja z zapiranjem medijskega narativa in utišanjem še zadnjih neodvisnih medijev v državi, kar mu je v veliki meri tudi uspelo, kar je mogoče videti v primeru Nove, Radar in N1 Srbija.

"Vučić namerava uporabiti vse razpoložljive vzvode"

"Kaj se bo zgodilo z njimi, bomo še videli, a v sedanji konstelaciji zagotovo ne bodo obstali, med drugim zato, ker so morali vsi odgovorni uredniki zapustiti svoja mesta. V tem kontekstu se odpira zelo velik medijski vakuum, kjer bo večina komunikacije slonela na družbenih omrežjih, neposrednih povezavah in mrežah ljudi na terenu. To hkrati kaže, da namerava Vučić uporabljati vse razpoložljive vzvode," je izpostavil Kočan.

Ob tem je spomnil tudi na nedavno prisluškovalno afero, povezano z izraelsko vohunsko opremo Pegasus. Rastoči vpliv študentskega gibanja je namreč vznemiril vladajoče, saj so nekaterim študentom, novinarjem in aktivistom prisluškovali.

Kot je nedavno poročal Financial Times, je bilo od začetka leta več kot ducat študentov in članov opozicije žrtev vohunske programske opreme. V vsaj enem primeru je bil telefon študentskega aktivista na daljavo okužen z vohunsko programsko opremo Pegasus, ki jo je razvilo izraelsko podjetje NSO. V drugem primeru naj bi bila na napravo osebe v času policijskega pridržanja nameščena doma razvita nadzorna programska oprema NoviSpy. Srbska organizacija za človekove pravice SHARE Foundation je letos zabeležila 14 tovrstnih primerov.

Tudi Kočan kot glavnega Vučićevega protikandidata vidi Vladana Đokića, ob tem pa omenja še nekdanjega uspešnega košarkarja Dejana Bodirogo, slednji naj bi se sicer omenjal kot možen kandidat na predsedniških volitvah leta 2027. Izpostavlja tudi načrte Demokratske stranke (DS) in Zeleno-leve fronte (ZLF), ki sta sporočili, da sta se pripravljeni odpovedati samostojnemu nastopu na volitvah in celotno infrastrukturo prepustiti študentskemu gibanju, četudi bi zaradi tega bili ob financiranje.

Se pa na drugi strani opozicije ustanavlja še ena skupna lista, v kateri so Stranka svobode in pravice (SSP), Narodno gibanje Srbije (NPS), Srbija center (SRCE) in drugi. Prav to pa bi lahko po mnenju Kočana predstavljalo določene težave za študentsko gibanje na volitvah.

"Tu se bo zadeva lomila. Đokić ima kot nekdanji rektor in univerzitetni profesor zagotovo več kredibilnosti in legitimnosti, je brez resnih senc ali spornih epizod v karieri. Po drugi strani ima Bodiroga lahko nekaj težav zaradi svojega podjetniškega udejstvovanja. Je pa Bodiroga v političnem smislu močnejši kaliber kot Đokić, saj je svojo pot gradil tudi na trgu. Ocenjujem, da bodo na parlamentarne volitve odšli z Đokićem, na predsedniške pa z Bodirogo. Đokić je neoporečen, saj mu je težko očitati kaj uničujočega, tudi sam je že potrdil, da bo na listi," je ocenil Faris Kočan.

Pomembno vprašanje, ki se seveda pred volitvami poraja, pa je, kako visoko podporo med srbskim prebivalstvom uživa študentsko gibanje. Po Kočanovih besedah nedavni raziskavi organizacije CRTA in inštituta BIRODI kažeta, da imajo študentje med srbskim prebivalstvom okoli 44-odstotno podporo, Vučićevo SNS pa podpira okoli 36 odstotkov vprašanih.

"Jasno se izrisuje, da Vučić ni več tako trdno v sedlu kot v preteklosti in da se dejansko sooča z resnim nasprotnikom. To je v političnem smislu tekma njegovega življenja, študenti pa gredo vanjo brez zadržkov," je dejal.

Kočan: Razdrobljenost opozicije najbolj koristi Vučiću

Ob tem opozarja, da bo povolilna aritmetika za študentsko gibanje precej zahtevna. "Če tradicionalne opozicijske stranke sploh ne bi kandidirale, kot se je zgodilo na Madžarskem v primeru Magyarja, bi bila slika precej bolj enoznačna. Tako pa ostaja izziv ta napovedana širša opozicijska lista, pri kateri ni jasno, kako se bo obnašala po volitvah. Razdrobljenost opozicije najbolj koristi Vučiću, študentsko gibanje pa bi za prepričljivo zmago potrebovala brezpogojno podporo celotnega opozicijskega pola," je dodal Faris Kočan.

Kočan ocenjuje, da se predsednik Vučić zaveda ustavne omejitve, ki mu preprečuje vnovično kandidaturo za predsednika države, poskus spremembe ustave pa bi v trenutnih napetih razmerah pomenil politični samomor. Zato svoje politično preživetje in ohranitev oblasti v celoti veže na prihajajoče parlamentarne volitve ter pričakovano selitev na premierski položaj. Čeprav kaže očitne znake politične utrujenosti in z nekaterimi neposrečenimi javnimi nastopi vzbuja vtis izgube stika z realnostjo, je znotraj vladajoče SNS nenadomestljiv.

"Vučić osebno pooseblja politično voljo stranke. Podobno kot Recep Tayyip Erdogan v Turčiji gradi narativ voditelja, ki je poskrbel za modernizacijo in infrastrukturni razvoj države. Je simbol napredka Srbije in nihče znotraj SNS se mu po politični teži ne more približati," meni Kočan.

Vučić bo tako v boju za politično preživetje stavil predvsem na svojo zvesto volilno bazo, ki jo je Kočan poimenoval "Vučićeva sveta trojica" – deprivilegirane, prebivalce ruralnih območij in manj izobražene sloje prebivalstva, ki jim nacionalna televizija predstavlja edini vir informacij. To bazo po Kočanovih besedah dopolnjuje še močan element "eksistenčnega oportunizma", saj so mnogi njegovi podporniki zaposleni v javnem sektorju, nekateri pa so tudi direktorji podjetij državnih podjetij in so neposredno odvisni od obstoja sedanje politične garniture.

Čeprav je v urbanih središčih, kot sta Beograd in Novi Sad – slednjemu se Vučić od tragičnega padca nadstreška bolj ali manj izogiba – razpoloženje bistveno bolj opozicijsko, mu skoraj popolna medijska prevlada in eksistenčna odvisnost ljudi od funkcij zagotavljata trdno jedro podpore. Faris Kočan je prepričan, da bo Aleksandar Vučić na volitvah prav zaradi tega brez večjih težav dosegel vsaj 30-odstotno podporo.