V štirih minutah iz muzeja ukradli zaklad, a pustili najdragocenejši predmet

Pretekli četrtek, 27. avgusta, ob 5.16 zjutraj se je sprožil alarm v športnem centru v španskem mestu Villena v provinci Alicante. Le nekaj minut kasneje, ob 5.23, pa je policija prejela obvestilo tudi o alarmu iz mestnega muzeja.

Policisti so v nekaj minutah prišli do muzeja, a tam roparjev ni bilo več.

Za njimi je ostalo razbito steklo na mestu, kjer so vstopili v muzej, in prazne razstavne police, na katerih je bil še nekaj minut razstavljen največji ponos muzeja, "zaklad iz Villene".

Gre za eno najdragocenejših arheoloških najdb iz bronaste dobe v Evropi.

Zaklad, datiran okoli leta 1000 pr. n. št., je leta 1963 odkril arheolog José María Soler s sodelavci.

Sestavlja ga 66 predmetov iz različnih materialov, med katerimi izstopa zlato. Samo zlati predmeti tehtajo skoraj deset kilogramov.

Zbirka obsega 11 zlatih skled, 28 zlatih zapestnic, dve zlati posodi oziroma steklenici, tri srebrne posode, predmete iz železa in zlata ter jantarja in zlata ter železno zapestnico.

Španski mediji so kasneje poročali, da naj bi rop v samo štirih minutah izvedli trije zamaskirani neznanci, policija pa je sporočila, da ima posnetke ropa in da je bilo v njem udeleženih "več oseb" z "več avtomobili".

Samo zlato je vredno milijon evrov

Kot piše španski portal EFE, je zgodovinsko in kulturno dediščinsko vrednost zaklada nemogoče izračunati, njihovi viri pa so razkrili, da je njegova referenčna vrednost pri zavarovalnici znašala pet milijonov evrov.

Če upoštevamo zgolj tržno vrednost zlata (okoli 9,7 kilograma), pa je znesek manjši, približno milijon evrov.

Na spodnjem videoposnetku so prizori opustošenega prostora, kjer je bil razstavljen "zaklad iz Villene".

Pustili so "neugleden", a najbolj dragocen predmet

Po ropu so od zaklada ostale le tri srebrne posode, velik del okrasja zlate palice, uhan, ena od štirih zlatih kron, ki je tatovom po besedah župana Villene "padla na tla", in zarjavela zapestnica.

Prav ta, na videz precej neugledna zapestnica, pa je eden najdragocenejših predmetov v zbirki, piše portal Science Alert. Vsaj za arheologe.

Je eden od dveh predmetov iz zbirke, ki sta narejena iz železa – drugi je pozlačena polkrogla, ki pa so jo tatovi odnesli.

A v času, ko je bil zaklad izdelan, taljenje železa na Iberskem polotoku še ni bilo uveljavljeno. Od kod je torej prišla kovina?

Ko so oba predmeta leta 2023 pregledali strokovnjaki iz španskega Nacionalnega arheološkega muzeja, so našli trdne dokaze, da sta predmeta zunajzemeljskega izvora.

To ne pomeni, da so ju izdelali Nezemljani, ampak da je material, iz katerega sta izdelani – železo – prišel na Zemljo iz vesolja. Povedano drugače, železo je bilo nekoč del meteorita, ki je padel na naš planet.

S tem sta zapestnici postala prva predmeta iz meteoritnega železa, kadarkoli identificirana na Iberskem polotoku, in v tem se skriva njuna vrednost za arheologe.

O tem govori spodnji videoposnetek.

Možni motivi tatov

Motivi za tatvino niso znani.

Dr. José Fernando Domene, avtor knjige "Zgodovina Villene" in zgodovinar z univerze v Alicanteju meni, da obstaja možnost, da bodo tatovi zlate predmete pretopili in zlate palice prodali po tržni ceni.

Mogoče pa je po njegovem mnenju tudi, da bodo končali v rokah premožnih zasebnih zbirateljev.

"Ta zaklad je bil zelo skrbno izdelan, z zelo značilnim okrasjem in izjemno dodelan, zato ima zelo veliko vrednost," je dejal v izjavi za EFE.

Prav tako je možno, da je bila tatvina izvedena po naročilu, predmeti ali zlato pa prodani že vnaprej.

Mračna prihodnost za arheologijo

A prav dejstvo, da so tatovi "neugledno" zapestnico pustili, Ignacia Montera, raziskovalnega profesorja na Instituto de Historia-CSIC in enega od znanstvenikov, ki so zapestnici preučevali, vodi do temačnega sklepa.

"To potrjuje, da je bila njihova edina motivacija gospodarska vrednost zlata in da kraja ni imela nobene zveze z zgodovinsko vrednostjo kulturne dediščine," je povedal za ScienceAlert.

A če je tatove zanimalo predvsem zlato, bi lahko predmete razstavili ali pretopili.

S tem pa bi uničili neprecenljive artefakte, ki so nedotaknjeni preživeli tisočletja, in jih skrčili zgolj na vrednost zlata, iz katerega so izdelani.

"To pa bi pomenilo trajno izgubo, ki bi onemogočila vse prihodnje raziskave", je dejal Montera.

"Arheologija ima danes na voljo nova znanstvena orodja, s katerimi lahko iz predmetov pridobiva informacije, kar je bilo še pred dvema desetletjema nepredstavljivo in nedvomno se bodo pojavile še nove metode."

Če bodo pogrešani predmeti uničeni, bodo tako z njimi za vedno izginile tudi informacije, ki bi jih lahko nekoč razkrili prihodnjim generacijam arheologov.