Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je rekel, da je prvotni ruski načrt o invaziji na Ukrajino propadel in da bo zgodovina pokazala, čigav načrt bo prevladal. Na vprašanje, kako komentira rusko odločitev, da bo vojno v Ukrajini vodil general Aleksander Dvornikov, je dejal: "Oni imajo zdaj drug načrt, mi pa imamo svoje načrte."

Število smrtnih žrtev raketnega napada na železniško postajo v Kramatorsku se je povzpelo na 57. Po podatkih lokalnih oblasti je bilo v napadu poškodovanih 109 oseb. Lažje poškodovane so odpustili domov, težje poškodovane pa odpeljali na varna območja in jim zagotovili pomoč.

Napad se je zgodil, ko je več na tisoče Ukrajincev - predvsem ženske in otroci - čakalo na vlak, ki bi jih odpeljal na varnejši zahod. Rusija obtožbe o vpletenosti zanika in namiguje, da je šlo za ukrajinske rakete, piše BBC.

V jedrski elektrarni Černobil so prvič v treh tednih izvedli rotacijo osebja, poroča BBC. Nekdanjo jedrsko elektrarno, v kateri je 1986 zgodila najhujša jedrska nesreča, so ruske sile zavzele prvi dan vojne. Približno 170 pripadnikov nacionalne garde je ostalo ujetih v kleti. Objekt je zdaj znova pod nadzorom Ukrajine.

Mesto Borodjanka, ki je od Kijeva oddaljeno 75 kilometrov, je po večtedenski ruski okupaciji večinoma v ruševinah. Nekoč je v mestu živelo 12.000 ljudi. Zdaj pa tisti, ki so ostali, v ruševinah zgradb, porušenih v spopadih med ruskimi in ukrajinskimi silami, iščejo svoje ljubljene ali pa vsaj upajo, da bodo našli njihova trupla. Več v prispevku: “Moji otroci so že 36 dni pod ruševinami”.

Podjetje Maxar Technologies je delilo satelitske posnetke, na katerih je videti velik ruski vojaški konvoj, ki se nahaja vzhodno od Harkova. Posnetki so nastali 8. aprila. Na stotine oklepnih vozil, tovornjakov in drugih vojaških vozil se razteza na vsaj 12 kilometrih. Premikajo se skozi ukrajinsko mesto Veliki Burluk. Analitik iz Inštituta za preučevanje vojne George Barrow meni, da je konvoj na poti v Izjum. BBC te trditve ni mogel neodvisno preveriti. Ruske sile so sicer prejšnji teden zasedle to mesto in ga uporabljajo kot izhodišče za napad na Slavjansk, ki je ključen strateški cilj Moskve za to, da bi zasedla vzhodno Ukrajino.

Rusija naj bi okrepila mobilizacijsko kampanjo in začela z vpoklicem moških, ki so bili pred tem oproščeni služenja vojaškega roka. Po podatkih ukrajinske obveščevalne službe gre za zaposlene v "strateških podjetjih". Opozorili so, da naj bi Rusija želela vpoklicati tudi 1.700 zaposlenih v jeklarni Alchevsk, ki so sicer odgovorni za vzdrževanje daljnovodov.

Že pred tem je britansko obrambno ministrstvo v najnovejši posodobitvi obveščevalnih podatkov navedlo, da poskuša Rusija povečati število vojakov tako, da vpoklicuje tiste, ki so bili odpuščeni od leta 2012.

Latest Defence Intelligence update on the situation in Ukraine - 10 April 2022

Find out more about the UK government's response: https://t.co/8yjYrVmzHe

🇺🇦 #StandWithUkraine 🇺🇦 pic.twitter.com/Xd1tmsCDme

— Ministry of Defence 🇬🇧 (@DefenceHQ) April 10, 2022

Odkar so se ruske sile umaknile iz območja okoli glavnega mesta Kijev, so ukrajinske sile našle 1.222 trupel. Generalna tožilka Ukrajine Irina Venediktova je povedala, da oblasti preiskujejo 5.600 primerov domnevnih vojnih zločinov, ki naj bi jih od začetka vojne zagrešile ruske sile. Identificirale pa so več kot 500 domnevnih vojnih zločincev, med njimi so tudi najvišji vojaški in vladni uradniki v Moskvi. Dodala je, da ima Ukrajina dokaze, da je Rusija izvedla raketni napad na železniško postajo v mestu Kramatorsk, v katerem je umrlo več kot 50 ljudi. Rusija odgovornost za to zanika, prav tako pa zanika ciljanje civilistov.

Po podatkih Združenih narodov je Ukrajino od začetka vojne zapustilo več kot 4,5 milijona beguncev. 90 odstotkov beguncev je žensk in otrok, saj moški med 18 in 60 letom države ne smejo zapustiti. Državo je zapustilo tudi okoli 210.000 ljudi, ki nimajo ukrajinskega državljanstva. Nekateri med njimi se soočajo s težavami pri vrnitvi v svoje domovine. Po podatkih iz 5. aprila je notranje razseljenih 7,1 milijona ljudi. To pomeni, da je svoj dom zapustila kar četrtina prebivalcev Ukrajine. Evropa po njihovih navedbah takšnega števila beguncev ni videla od druge svetovne vojne.

Avstrijski kancler Karl Nehammer bo v ponedeljek v Moskvi, kjer načrtuje srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kot je avstrijski kancler danes na Dunaju povedal novinarjem, želi spodbuditi dialog med Ukrajino in Rusijo. Med pogovori s Putinom bo odprl tudi vprašanje vojnih zločinov, ki naj bi jih ruske sile zagrešile v Ukrajini, 

V gruzijski proruski pokrajini Južna Osetija danes potekajo predsedniške volitve. Po navedbah osrednje volilne komisije se jih je udeležila več kot polovica volilnih upravičencev, zato so veljavne. Za položaj se poteguje tudi sedanji predsednik te samooklicane republike na južnem Kavkazu Anatolij Bibilov. Ta je pred dnevi na ruski državni televiziji povedal, da je strateški cilj Južne Osetije združitev z Rusijo. Za tovrsten korak bi bil potreben referendum, ki bi ga lahko po njegovih besedah organizirali kmalu po današnjih volitvah.

Ruski predsednik Vladimir Putin ima v prihodnjih dneh po poročanju ruskih medijev predvideno srečanje z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom na kozmodromu Vostočni na ruskem Daljnem vzhodu. Za zdaj ni jasno, ali bo srečanje v ponedeljek ali torek.

Medtem ko je papež Frančišek danes pozval k prekinitvi ognja v Ukrajini med velikonočnimi prazniki, pa je poglavar ruske pravoslavne cerkve Kiril, ki velja za tesnega zaveznika Putina, pozval vernike k enotnemu nastopu proti "zunanjim in notranjim sovražnikom" Moskve. "V tem težkem obdobju za našo domovino naj nam Gospod pomaga, da se združimo, tudi okoli oblasti," je francoska agencija AFP povzela navedbe ruske tiskovne agencije TASS.

Nemški kancler Olaf Scholz je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim obsodil "grozljive vojne zločine ruske vojske". Ukrajincem je zagotovil solidarnost in polno podporo Nemčije. Nemška vlada bo s svojimi mednarodnimi partnerji naredila vse, da bodo zločini preiskani in storilci identificirani, tako da bodo lahko odgovarjali pred nacionalnimi in mednarodnimi sodišči.

V finskem glavnem mestu Helsinki so se spomnili otrok, ubitih v Mariupolu. Razstavili so na desetine otroških čevljev. Z njimi so obkrožili otroški kombinezon in plišasto igračo. Po danes objavljenih podatkih je umrlo najmanj 177 otrok, 336 pa jih je bilo ranjenih.

Druga največja ruska banka VTB je po petkovi potrditvi petega svežnja sankcij EU proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino ostala brez nadzora nad svojo evropsko podružnico s sedežem v Frankfurtu. Tako je v soboto odločil nemški finančni nadzornik BaFin. Kljub izolaciji od krovne banke v Sankt Peterburgu pa podružnica lahko še naprej posluje.

Ruska vojska je danes znova bombardirala letališče v mestu Dnipro na vzhodu Ukrajine in ga po navedbah lokalnih oblasti popolnoma uničila. "Nič ni ostalo od njega. Letališče in infrastruktura okoli njega sta uničena. Rakete kar letijo in letijo," je na Telegramu zapisal vodja vojaške uprave mesta Valentin Rezničenko.

Papež Frančišek je v nagovoru med današnjo mašo na cvetno nedeljo na Trgu svetega Petra v Rimu pozval k prekinitvi ognja v Ukrajini med velikonočnimi prazniki. Prvo bogoslužje pred večjim številom vernikov po več kot dveh letih pandemije covida-19 je izkoristil za poziv k miru. "Odložite orožje, začnite velikonočno premirje," je dejal. "A ne zato, da bi na novo napolnili orožje in nadaljevali z boji, ne. Naj bo premirje za to, da pridemo do miru, z iskrenimi pogajanji, s pripravljenostjo tudi žrtvovanja za dobro ljudi," je povedal papež pred okoli 50.000 zbranimi verniki na trgu. Poudaril je, da so z orožjem v takšni vojni samo porazi. "Kakšna zmaga je to, če bo zastava zaplapolala nad ruševinami?" je vprašal.

"Za Boga ni nič nemogoče, niti ustavitev vojne, ki ji ni videti konca, vojne, ki nam vsakodnevno postavlja pred oči nečloveške pokole in strašljiva grozodejstva nad nedolžnimi civilisti," je dodal. Papež sicer že vse od začetka napada ruske vojske na Ukrajino 24. februarja poziva k miru. Prihodnji teden bo po napovedih že tretjič poslal v Ukrajino kardinala Konrada Krajewskega, da bi tam predal reševalno vozilo z zdravili in medicinskimi aparati.

Ukrajinske oblasti so v soboto po humanitarnih koridorjih evakuirale več kot 4.500 ljudi, so sporočili iz kabineta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Kot so navedli, so 3.425 ljudi z osebnimi avtomobili in avtobusi evakuirali iz Mariupola in Berdjanska v Zaporožje. Skupno 3.233 ljudi je zapustilo mesta v regiji Zaporožje, kot so Pologovo, Vasiljevka, Berdjansk, Tokmak, Melitopolj in Energodar. Iz regije Lugansk pa so evakuirali 578 ljudi, navaja ruska tiskovna agencija TASS. Ruski generalmajor Mihail Mizincev je navedel, da so brez sodelovanja ukrajinskih oblasti v zadnjih 24 urah iz samooklicanih republik Lugansk in Doneck ter nevarnih območij v Ukrajini v Rusijo evakuirali skoraj 26.700 ljudi.

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je povedala, da se je Kijev dogovoril za uporabo devetih humanitarnih koridorjev za pomoč ljudem pri umiku pred spopadi na vzhodu države, tudi z osebnimi avtomobili iz Mariupola. "Vse poti za humanitarne koridorje v regiji Lugansk bodo delovale, dokler bo trajalo premirje s strani okupatorskih ruskih čet," je zapisala v sporočilu na Telegramu.

Ruski vojaki so v Rdečem gozdu, na območju prepovedi gibanja zaradi radiacije ob nuklearki v Černobilu, skoraj 30 dni kopali jarke, je sporočila ukrajinska državna družba za jedrsko energijo Energoatom. Kot so še zapisali, so na tem območju zdaj izmerili nenormalno visoke ravni sevanja. Vodja Energoatoma Petro Kotin je skupaj s strokovnjaki družbe v minulih dneh obiskal eno od območij v Rdečem gozdu. Indeks zunanjega sevanja je tam "od 10 do 15-krat višji od običajnega", so po obisku zapisali na Telegramu. Ob tem so v ukrajinski jedrski družbi opozorili, da se bodo vsi ruski vojaki, ki so v Rdečem gozdu skoraj 30 dni kopali jarke in poskušali vzpostaviti utrdbe, "soočili z radiacijsko boleznijo različnih stopenj".

V Energoatomu so že v začetku meseca opozorili, da so bili ruski vojaki ob zavzetju območja nuklearke izpostavljeni sevanju in da niso bili ustrezno zaščiteni. Pri večdnevnem kopanju jarkov so bili še dodatno izpostavljeni radioaktivnemu prahu in strupenim snovem. Po mnenju ukrajinskega ministra za energetiko Germana Galuščenka tistim, ki so kopali jarke v bližini jedrske elektrarne, grozi huda oblika radiacijske bolezni in "ne bi imeli več kot eno leto življenja", dodaja Ansa. Rusija je območje nuklearke v Černobilu, kjer se je leta 1986 zgodila najhujša jedrska nesreča doslej, zasedla takoj po napadu na Ukrajino 24. februarja, 31. marca pa so ukrajinske oblasti sporočile, da so se ruske sile od tam umaknile.

Oskrbovalne verige so v zadnjih letih doživele velike spremembe, ki so posledica različnih motenj, kot so ameriško-kitajska trgovinska vojna, nesreča v Sueškem kanalu in pandemija covida-19. Nujnost prilagoditve oskrbovalnih tokov se je z vojno v Ukrajini samo še povečala, pravi Uroš Kramar s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru. V povezavi z vojno v Ukrajini se pojavljajo vprašanja, kako dolgo bo trajal konflikt in kakšni bodo njegovi učinki ter kakšni bodo učinek in posledice sankcij za Rusijo. Zadeve se iz dneva v dan spreminjajo, kar še povečuje tveganja, negotovost in predvidevanja, pravi Kramar.

Na oskrbovalne verige med drugim vpliva prekinitev transportnih in oskrbovalnih poti z začetkom vojne. Nemška avtomobilska proizvajalca Volkswagen in BMW sta npr. ustavila montažne linije v Nemčiji zaradi pomanjkanja kabelskih snopov, ki jih v Ukrajini proizvaja nemško podjetje Leoni, slovenski Revoz je zaradi težav z dobavo elektronskih sestavnih delov ustavil proizvodnjo.

Motnje povzročajo tudi podjetja, ki delujejo na ruskem in ukrajinskem trgu in so zaradi vojne ustavila poslovanje. Po podatkih Univerze Yale je že več kot 330 podjetij omejilo ali zaustavilo svoje poslovanje v Rusiji. Rusija se je odzvala s povračilnimi ukrepi, med katerimi so tudi grožnje z nacionalizacijo tujih podjetij, ki so ali še bodo zapustila državo zaradi gospodarskih sankcij.

Tretji vplivni dejavnik na motnje v delovanju oskrbovalnih verig in posledično na gospodarska gibanja pa so ključni viri oskrbe. Rusija in Ukrajina sta namreč pomembna globalna vira mnogih ključnih surovin, energije in produktov.

Ruske sile se medtem osredotočajo na vzhod Ukrajine, od koder civilisti bežijo v pričakovanju silovitih spopadov. Generalštab ukrajinske vojske je v zadnjem poročilu, objavljenem na Facebooku, zapisal, da poskušajo ruske sile prebiti ukrajinsko obrambo na območju Izjuma jugovzhodno od Harkova na vzhodu države. Kot povzema italijanska tiskovna agencija Ansa, skušajo to doseči s premestitvijo dodatnih enot na območje in poskusom vzpostavitve popolnega nadzora nad Mariupolom. "Nasprotnik še naprej vodi obsežno oboroženo agresijo na našo državo," piše v poročilu ukrajinske vojske, ki poudarja, da se nadaljuje "delna blokada mesta Harkov" in bombardiranje. Satelitski posnetki, ki jih je v petek zbral in analiziral Maxar Technologies, prikazujejo približno 12 kilometrov dolg konvoj, ki se premika proti jugu skozi mesto Velki Burluk vzhodno od Harkova. Po navedbah ameriške televizijske mreže CNN naj bi šlo za konvoj ruskih vojaških vozil.

V regiji Lugansk pa se po navedbah ukrajinske strani krepi "prisilna mobilizacija prebivalstva na začasno okupiranih ozemljih". V regiji Doneck je bilo medtem obstreljevanju mesta Vugledar ubitih pet civilistov in več ranjenih, je v soboto sporočil tamkajšnji guverner Pavlo Kirilenko. Oblasti v regijah na vzhodu države so prebivalstvo pozvale k evakuaciji v pričakovanju silovite ruske ofenzive.

V soboto sta vojskujoči strani izvedli tretjo izmenjavo ujetnikov. Kot je na Telegramu zapisala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk, je ruska stran predala 26 Ukrajincev, med njimi 14 civilistov. Ruska varuhinja človekovih pravic Tatjana Moskalkova pa je sporočila, da se je vrnilo 14 ruskih mornarjev s civilne ladje Azov Concord, ki so jih od 24. februarja zadrževali v Mariupolu.