Menu ItemSlovenija je dežela gozdov, saj ti prekrivajo skoraj 60 odstotkov države. Bogastvo gozda še zdaleč ni le les, ampak ima za ljudi tudi drugačno vrednost, je pa tudi en od najučinkovitejših blažilcev podnebnih sprememb. Prebivalci v zadnjem času postajajo vse pozornejši na posekana drevesa in pristojne institucije o tem redno obveščajo. Naša ekipa je obiskala gozd v Logu pod Mangartom, ki leži v Triglavskem narodnem parku.
Posledice podnebnih sprememb vse bolj občutimo tudi v Sloveniji. Ljudje tudi zato postajajo bolj pozorni na gozd v svoji okolici in posege vanj. Ljubljančane je nedavno razburil posek na Rožniku, že lani pa sečnja dreves na trgu Mladinskih delovnih brigad in ob Kmetijskem inštitutu. Gospa Irena iz Loga pod Mangartom pa se je, zaskrbljena zaradi poseka dreves v njeni bližini, obrnila na zavod za gozdove (ZGS), gozdno inšpekcijo in medije. Posek smo si z uslužbencema zavoda za gozdove ogledali na terenu.
“Ljudje so vedno bolj zaskrbljeni, tudi upravičeno, zaradi vseh klimatskih sprememb, ki se dogajajo”, pravi vodja odseka za ukrepe v gozdovih območne enote ZGS Tolmin Zoran Zavrtanik in potrdi, da je klicev ljudi, ki se razburjajo zaradi (preveč) posekanih dreves, v zadnjem času več.
Ogledali smo si konkreten primer poseka ob cesti od Bovca do mejnega prehoda Predel. Pristojni revirni gozdar Dragan Markovič pojasnjuje, kaj je razlog zanj. “Zaradi širitve republiške ceste. Kot vidite, izvajalec trenutno dela na cesti in zaradi varnosti in razširitve vozišča je bilo treba po projektu posekati ta drevesa.”
Reportažo iz gozda v Logu pod Mangartom si oglejte v videu na vrhu članka.
Posekati je dovoljeno le, kar piše v odločbi
“Slovensko gozdarstvo ima dolgoletno tradicijo gozdnega načrtovanja, ki izvira iz tega, da so bili gozdovi nekdaj pretirano izkoriščani in jih je bilo treba zaščititi in z njimi načrtno gospodariti,” pojasnjuje Zavrtanik. “Zavod za gozdove pripravi desetletne gozdnogospodarske načrte za posamezna območja in enote, glede na to pa se v gozdnogojitvenih (izvedbenih) načrtih določijo podrobnosti, to je največji možni posek in predpisana gozdnogojitvena dela za posamezne parcele.”
Če lastnik želi posekati drevesa v svojem gozdu, o tem obvesti revirnega gozdarja ZGS. “Ta preveri, ali je tam posek po naših načrtih možen. Če je, gresta z lastnikom skupaj v gozd in označita – gozdarji rečemo ‘odkažeta’ – drevesa za posek,” pojasnjuje Zavrtanik.
Preberite še: V zadnjih 70 letih evropski gozdovi pod vplivom znatnih podnebnih motenj
Če ljudje v gozdu opazijo kaj nenavadnega in posumijo na primer na nezakonito sečnjo, je najbolje, da se obrnejo na lokalno enoto zavoda za gozdove. Vsako območje pa ima tudi svojega inšpektorja Inšpekcije za gozdarstvo. V letu 2022 je gozdarska inšpekcija prejela 294 prijav nedovoljene sečnje. “Posek dreves brez ali v nasprotju z izdano odločbo zavoda za gozdove Slovenije je v vrhu po številu kršitev, ki jih obravnavamo,” pravijo na inšpekciji. Zaradi nedovoljenega poseka dreves je bilo v lanskem letu izrečenih 56 opozoril, 68 opominov in 137 glob.
Če gre za manjši posek, je globa za posameznika od 150 do 400 evrov, za pravno osebo pa od 800 do 15 tisoč evrov. Za hudo kršitev, to je posek v obsegu, ki presega 10-letni možni posek, pa je globa za posameznika od 800 do 2000 evrov, za pravno osebo pa do 50 tisoč evrov.
Številni lastniki gozdov
V Sloveniji ima država v lasti okrog petino gozdov, občine pa okrog tri odstotke. 77 odstotkov gozdov je v zasebni lasti. Največji med zasebnimi lastniki je Katoliška cerkev, ki ima okrog tri odstotke slovenskih gozdov. Skupaj pa je lastnikov več kot 400 tisoč, nekateri med njimi sploh ne vedo natančno, kje imajo svoj gozd. Na spodnjem zemljevidu je videti velikost (oziroma majhnost) gozdnih posesti.
“Če z gozdom ni nekih problemov, ne potrebuje posebne skrbi. Problem nastane, ko se v iglastih gozdovih pojavijo podlubniki. Takrat je lastnik dolžan ukrepati,” pojasnjuje Zavrtanik. ZGS v teh primerih izda odločbo o poseku, ki jo mora lastnik izvršiti, ne glede na to, ali se z njo strinja ali ne. Če lastnik sam ne poskrbi za nujen posek, zavod poišče izvajalca, ki nato na stroške lastnika poseka s podlubniki napadena drevesa.
Da bodo iglaste gozdove napadli lubadarji oziroma podlubniki, grozi tudi letos. So namreč sekundarni škodljivci, kar pomeni, da napadejo drevesa, ki so oslabela. Razlog za oslabelost pa je lanska huda suša. Zavrtanik zato lastnike gozdov, v katerih rastejo iglavci, poziva, naj svoje gozdove še pred koncem zime pregledajo. “Potem se lahko čim prej ukrepa, poseka drevesa, da se podlubniki ne razširijo. Če se to zgodi, so namreč zelo težko obvladljivi,” pravi Zavrtanik. V alpskem svetu, pravi, naj bi bila napadena drevesa posekana do konca aprila.
Preberite še: Les: obnovljivi vir toksičnih snovi v zraku
Varovanje gozda v TNP
Zavod za gozdove skrbi tudi za gozd v območju Triglavskega narodnega parka (TNP). Ta je razdeljen v tri območja. V osrednjem območju TNP (prvo varstveno območje) niso dovoljeni nobeni posegi v naravo, tudi ne gospodarjenje z gozdom oziroma sečnja, prav tako ni dovoljena izgradnja nove gozdne infrastrukture. “Izjemoma so dopustni nujni ukrepi v obliki sanacij, ki se lahko izvedejo na podlagi posebnih gozdnogojitvenih načrtov in zgolj ob predhodnem soglasju TNP,” še pojasnjujejo v narodnem parku in dodajajo, da gre res za izjemne primere, ki jih je bilo doslej le nekaj. Sicer pa se gozdove v prvem varstvenem območju prepušča naravnim procesom in se vanje ne posega. Poleg tega je v TNP še 11 gozdnih rezervatov, kjer prav tako rabe gozda ni.
Del TNP so še mirna območjih za vrste, kot sta divji petelin in ruševec, kjer se raba gozda prilagaja ekološkim zahtevam teh živali. To pomeni, da sečnja denimo ne poteka v času razmnoževanja živali.
V TNP še posebej pazijo tudi na nekatere dele gozda, to so pas ruševja, ki je značilen krajinski element parka, in ilirski bukovi gozdovi. Zanje velja prilagojeno gospodarjenje, s katerim se zagotavlja trajnost gozda in preprečuje poslabševanje habitata. Gospodarjenje z gozdovi tudi v TNP načrtuje zavod za gozdove, tako kot povsod drugod po državi.
Če prebivalci oziroma obiskovalci parka opazijo domnevne nepravilnosti v gozdu, naj se obrnejo na Zavod za gozdove Slovenije ali neposredno na gozdarsko inšpekcijo, svetujejo v parku. Ima pa TNP tudi svojo naravovarstveno nadzorno službo. Nanjo se lahko ljudje obrnejo, če opazijo druge nepravilnosti, na primer kurjenje v naravnem okolju, kampiranje in parkiranje na območjih, ki niso temu namenjena, nedovoljeno dostopanje v mirna območja in podobno.
Naša ekipa je gozd v Logu pod Mangartom obiskala s predstavnikoma ZGS in gospo Ireno, ki je prijavila domnevne kršitve. Reportažo si oglejte v videu na vrhu članka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje