Dimitrij Rupel: Stevanovićev obisk v Moskvi bi bil v tem trenutku strel v koleno Sloveniji

Predsednik državnega zbora iz stranke Resnice Zoran Stevanović je sinoči znova poudaril, da bo v kratkem obiskal Moskvo. "Absolutno bom odšel v Moskvo, to je samo še ena od obljub več, ki jih izpolnjujemo po volitvah," je za POP TV dejal Stevanović. Povedal je, da vabila na obisk v Rusijo še ni dobil, kdaj bo odšel tja, pa da bo odvisno tudi od protokola in služb državnega zbora.

"Vsekakor se bom potrudil, da to čim prej izvedemo, ker je to naša obljuba volilcem," je navedel Stevanović. Na vprašanje, ali bo njegov obisk v Rusiji usklajen z zunanjim ministrstvom, pa je odgovoril, da verjame, da bodo to znali uskladiti in upravičiti, ko se bo oblikovala nova slovenska vlada. Ob tem je spomnil, da so v Resnici že pred volitvami obljubljali, da bodo gradili mostove in zavezništva po celem svetu.

Da načrtuje obisk v Rusiji, je Stevanović v ponedeljek razkril na Instagram profilu Radia prvi. V pogovoru za Radio Slovenija je med drugim povedal, da so v Resnici ljudem obljubili referendum o izstopu Slovenije iz Nata in da ga bodo tudi izvedli. Na isti dan oziroma skorajda sočasno mu je za izvolitev na čelo parlamenta čestital tudi predsednik ruske dume Vjačeslav Volodin, v ruskih državnih medijih pa se že pojavljajo Stevanoviću naklonjeni članki.

O pestrem naboru prispevkov o novem predsedniku slovenskega parlamenta, ki so jih objavili ruski mediji, je slovensko veleposlaništvo v Moskvi v depeši že poročalo zunanjemu ministrstvu v Ljubljani. Kritični odzivi pa prihajajo iz vzhodnega krila Nata, kjer Stevanovića že označujejo za Moskvi naklonjenega politika.

Rupel: Predsednik državnega zbora ne more spreminjati odnosov med Slovenijo in Rusijo

"Če bi šel Stevanović v tem trenutku v Rusijo, bi bil to strel v koleno Sloveniji in to bi najbrž izzvalo velik odpor v Evropski uniji. Sam sicer verjamem, da ima gospod Stevanović dobre namene ter da želi koristiti Sloveniji in EU. To dvoje pa seveda pomeni imeti neke vrste kritičen odnos do Rusije," je za N1 povedal bivši zunanji minister in nekdanji član SDS Dimitrij Rupel.

Kot je ocenil Rupel, so bile Stevanovićeve izjave o obisku Moskve in referendumu o Natu preuranjene. "Jaz nisem prav nič vznemirjen zaradi njegovih izjav. Predsednik državnega zbora nima nobenih pristojnosti na področju zunanje politike in ne more spreminjati odnosov med Slovenijo in Rusijo. Če ima namen izboljšati odnose med Slovenijo in Rusijo, naj poskusi, je pa to precej težko spreminjati, dokler je Rusija v vojni z Ukrajino in dokler je Evropska unija na strani Ukrajine," razlaga Rupel.

Ko gre za napovedani Stevanovićev obisk v Moskvi, pa bivši zunanji minister meni, da je predsednik državnega zbora toliko moder, da bo s tem počakal, dokler se ne bo v Sloveniji oblikovala nova vlada. "Predvsem pa bo moral najprej dobiti vabilo na obisk v Moskvo in se posvetovati z ljudmi, ki bodo v novi vladi pristojni za zunanjo politiko," dodaja Rupel.

Peterle: Če se Stevanović ne bi obnašal v skladu s svojim statusom, lahko seveda ogrozi svoj status

Da bo novi predsednik državnega zbora ravnal pragmatično in da ne bo nastopal z enakimi gesli kot v predvolilni kampanji, pričakuje tudi predsednik osamosvojitvene vlade in nekdanji zunanji minister Lojze Peterle. "V osnovi ni nič narobe s tem, če želi predsednik državnega zbora iti na obisk tudi v Moskvo, se pa predpostavlja, da je takšen obisk v kontekstu državne zunanje politike," poudarja Peterle, ki se je tik pred nedavnimi državnozborskimi volitvami ponovno včlanil v NSi.

Peterle sicer meni, da bi bilo treba dolgoročno stremeti k temu, da ima EU z Rusijo nesovražen in partnerski odnos, a v luči napovedanega Stevanovićevega obiska v Moskvi pravi, da "soloigra tu ne prinese ničesar". "Če se ne bi obnašal v skladu s svojim statusom, lahko seveda ogrozi svoj status," pravi Peterle.

Cerar: Težko si predstavljam, da bi Stevanović zoper voljo večine poslancev lahko šel na obisk v Rusijo

Nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA Božo Cerar pa izpostavlja, da je zunanja politika Slovenije jasno opredeljena. "Slovenija je demokratična država, članica EU in Nata, ki prisega na mednarodno pravo in multilateralizem. V interesu Slovenije je, da EU in Nato obstaneta in se krepita. V časih, ki so pred nami in ki jih zaznamuje to, da se vedno bolj uveljavlja pravilo moči, je to za majhne države neke vrste garancija za obstoj," pravi Cerar, ki je na nedavnih državnozborskih volitvah kandidiral na listi Demokratov.

Ob tem pa dodaja: "Zunanja politika Slovenije je politika kontinuitete, ki se oblikuje v državnem zboru. Predsednik državnega zbora je prvi med enakimi, ni pa on tisti, ki oblikuje zunanjepolitično usmeritev. Najprej sta tu odbor za zunanjo politiko in odbor za zadeve EU, potem pa je še celoten plenum državnega zbora. Ta odloča, v katero smer se bo v danem trenutku nagnila Slovenija."

Na vprašanje, ali si Stevanović kot predsednik parlamenta lahko privošči kakšno bistveno odstopanje od temeljne zunanjepolitične usmeritve, pa Cerar odgovarja: "Res si težko predstavljam, da bi predsednik državnega zbora zoper voljo večine poslancev lahko šel na obisk v državo, katere aktivnost v tem trenutku počiva na povsem drugačnih vrednotah, na katere prisega Slovenija."

Po njegovih besedah je Rusija z napadom na Ukrajino eklatantno kršila ustanovno listino OZN, z napadi na ukrajinsko civilno infrastrukturo in vojnimi zločini pa krši tudi mednarodno in humanitarno pravo. Če bi Stevanović šel na obisk v Moskvo, bi to po oceni Cerarja imelo precej hude notranjepolitične posledice: "Vsekakor bi to vplivalo na naš položaj v mednarodni skupnosti in evropskih institucijah. Zaupanje v Slovenijo bi bilo močno vprašljivo, po domače rečeno na psu."

Romana Tomc dan po volitvah Resnico označila za prorusko in proputinovsko stranko

A kot pravijo poznavalci, Stevanoviću poti v Moskvo formalno ne more preprečiti nihče, bi ga pa lahko od tega odvrnili njegovi novi politični zavezniki in morebitni pritiski iz tujine. Kot je znano, v Bruslju obiskov Rusije od začetka vojne v Ukrajini ne odobravajo in jim nasprotujejo. Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas je lani tako pozvala k bojkotu vojaške parade v Moskvi, s katero je Rusija obeležila 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Kljub opozorilom Bruslja sta se parade v Moskvi med drugim udeležila slovaški premier Robert Fico in srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Poleg Fica in Vučića za tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina velja tudi madžarski premier Viktor Orban, ki se po hudem porazu na nedeljskih parlamentarnih volitvah na Madžarskem po 16 letih poslavlja z oblasti. Orban se je tudi po začetku vojne v Ukrajini večkrat srečal s Putinom, nazadnje je bil v Moskvi novembra lani.

Zaradi svojih srečanj s Putinom je bil Orban večkrat deležen ostrih kritik Bruslja. Ta namreč zastopa stališče, da uradni stiki med EU in Rusijo slabijo evropsko enotnost ter dajejo politično težo Moskvi, ki je v vojni v Ukrajini agresor. Da morata Evropa in Ukrajina braniti svoje skupne interese ter da ne smeta popuščati Rusiji, poudarjajo tudi v Evropski ljudski stranki (EPP), katere članica je tudi SDS Janeza Janše.

Ob tem ne gre spregledati, da je podpredsednica politične skupine EPP in SDS Romana Tomc dan po državnozborskih volitvah v Sloveniji na omrežju X Resnico označila za prorusko stranko. Ob tem je dodala, da Janša ne bo oblikoval vlade s "proputinovsko, skrajno desno populistično stranko".