Pogosto spregledana redka genetska bolezen, ki vpliva na zobe in kosti

Znanstveniki opozarjajo na redko genetsko bolezen, ki oslabi kosti in je lahko usodna, žal pa pogosto ostane neodkrita. Gre za presnovno motnjo, znano tudi kot hipofosfatazija, ki je posledica motnje v mineralizaciji kosti in prizadene enega na 100.000 prebivalcev, piše ScienceAlert.

Čeprav povzroča kronične bolečine in resne zdravstvene težave, se mnogi oboleli verjetno ne zavedajo svoje diagnoze, saj postopek odkrivanja bolezni pogosto traja leta.

To je ena ključnih ugotovitev nove raziskave, objavljene v reviji Frontiers in Endocrinology, ki sta jo vodila endokrinolog Martin Kužma z univerze Komenskega na Slovaškem in osteolog Roland Kocijan z inštituta za osteologijo Ludwiga Boltzmanna na Dunaju.

Povzroča jo genska mutacija

Znanstveniki so v okviru študije želeli oceniti razširjenost hipofosfatazije v srednji in vzhodni Evropi. Analizirali so podatke 49 bolnikov s to boleznijo, kar po njihovih navedbah predstavlja eno največjih doslej opisanih skupin oseb s to redko gensko motnjo.

Čeprav je motnja redka in jo je težko diagnosticirati, je njena biološka osnova znana, izsledke raziskave povzema ScienceAlert.

Povzročajo jo mutacije v genu ALPL, ki je kriv za moteno kodiranje nespecifične alkalne fosfataze (TNSAF). "To je encim, ki na zunanji površini osteoblastov in hondrocitov hidrolizira snovi, pomembne za mineralizacijo kosti in zob," pojasnjujejo na slovenski nacionalni kontaktni točki za redke bolezni.

Do danes je bilo identificiranih približno 470 patogenih variant tega gena, ki pojasnjujejo širok spekter simptomov. "Bolniki s hujšo obliko bolezni imajo izrazito demineralizacijo kosti, pljučno hipoplazijo, odpoved dihanja in epileptične napade, ki se odzivajo na vitamin B6," so pojasnili raziskovalci. "Pri tistih z najblažjo obliko so lahko edini simptomi prezgodnja izguba zob ali parodontalna bolezen," so dodali.

Če je ocenjena prevalenca hujše oblike bolezni eden na 100.000 prebivalcev, pa naj bi bile blažje oblike pogostejše. Njihova razširjenost je bila na osnovi populacijske genetike ocenjena na eno osebo na 6.300 prebivalcev.

"Visoka stopnja sorodstva v populaciji lahko zviša tveganje; eden od značilnih primerov so kanadski menoniti, pri katerih hudo obliko te genetske bolezni odkrijejo pri vsakem 2500. otroku," so še zapisali na nacionalnem portalu za redke bolezni, ki deluje pod okriljem ministrstva za zdravje.

Od prvih simptomov do diagnoze lahko mine več let

Bolezen se lahko odkrije v maternici, v otroštvu ali v odrasli dobi, vendar se pogosto spregleda, ker se raven ALP v krvi redko preverja. Ena študija je pokazala, da je povprečni čas od prvih simptomov do diagnoze 5,7 leta, v tem času pa se lahko stanje znatno poslabša.

Analiza evropskih bolnikov, ki jo je zajela nedavno objavljena raziskava, pa je pokazala, da je 73,5 odstotka bolnikov imelo kronične mišično-skeletne bolečine, 44 odstotkov jih je imelo zlome, 17 odstotkov pa deformacije kosti.

Kronična bolečina kot ključni problem

Raziskovalci navajajo, da se bolezen kaže različno glede na starost. Spekter simptomov je namreč zelo širok in je v veliki meri povezan s starostjo ob diagnozi.

Pri otrocih so poleg skeletnih znakov pogosto prisotni še ledvični, dentalni, mišični in nevrološki simptomi. Pogosto beležijo tudi motnje v razvoju ter respiratorno insuficienco. Pri odraslih pacientih pa se simptomi pogosto prekrivajo z drugimi boleznimi, v ospredju pa so predvsem kronična bolečina, slabo celjenje zlomov in pogosti ortopedski posegi.

Hude motnje mineralizacije so pogostejše pri otrocih, medtem ko kronična bolečina pri odraslih prizadene več kot 70 odstotkov bolnikov. Poleg kosti in zob lahko bolezen povzroči tudi težave z dihanjem in ledvicami.

"Dejstvo, da je moralo 71 odstotkov bolnikov redno jemati protibolečinska zdravila, pogosto več hkrati, kaže, kako težko in kompleksno je obvladovanje bolečine v tej populaciji," pišejo avtorji raziskave.

Testiranje ključnega pomena

Od vseh analiziranih bolnikov je le ena oseba prejela encimsko nadomestno terapijo. Znanstveniki pojasnjujejo, da je razlog deloma v tem, da je zdravilo odobreno le za bolnike z nastopom bolezni v otroštvu, pa tudi v na splošno omejeni dostopnosti terapije.

Vendar pa nove raziskave prinašajo napredek. Ozaveščenost o motnji prispeva k hitrejšemu diagnosticiranju, nizke ravni ALP, zabeležene pri 97 odstotkih bolnikov, pa so pomemben diagnostični kazalnik.

"Čeprav je nizka aktivnost ALP ključna značilnost hipofosfatazije, jo pri rutinskih pregledih pogosto spregledamo, zlasti pri odraslih z nespecifičnimi mišično-skeletnimi težavami," pravijo raziskovalci. Dodajajo, da bi morali zdravniki po potrditvi nizkih ravni ALP opraviti testiranje DNK.

"Genetsko testiranje gena ALPL je ključni in sistematičen korak v vseh domnevnih primerih, saj je hipofosfatazija po definiciji genetska bolezen. Ko se odkrije patogena varianta, se diagnoza potrdi in to usmerja nadaljnje zdravljenje," so še zapisali.