Visoke cene osnovnih živil in številnih drugih izdelkov so že mesece naša realnost. Vse pogostejša je tudi skrčflacija, ki je marsikateri potrošnik med vsakdanjim nakupovanjem niti ne opazi. Kaj je skrčflacija in kako se boriti proti tej?
Ali veste, kaj je skrčflacija? Gre za marketinški trik, ko proizvajalci zmanjšajo količino ali težo izdelka, prodajajo pa ga po isti ceni in v isti embalaži kot prej. Potrošnik torej ne ve ali pa mora biti zelo previden, da opazi, da je v resnici po isti ceni kupil manj. Skrčflacija ni prepovedana ali nezakonita.
Več o tem, kaj je skrčflacija, si lahko preberete tudi v članku z naslovom: Kaj je skrčflacija in zakaj se je javno opravičil Janez Janko Kodila
Po besedah Gordane Lukić, direktorice hrvaške Razvojne organizacije za varstvo potrošnikov (ROZP), je skrčflacija pojav zmanjšanja teže izdelka ob nespremenjeni ceni. “Cilj takšnega ravnanja je, da se potrošniki ne bi pritoževali, saj cena ostaja enaka. Redkokdo pa opazi, da je količina izdelka za isti denar manjša, in zato izpade, kot da podražitve ni,” pojasnjuje Lukić in dodaja, da se pojav dogaja z naraščanjem inflacije. Trgovci pa naj bi z njo želeli ustvariti vtis, da cen niso dvignili, da potrošniki ne bi spremenili svojih nakupovalnih navad.
Z njo se strinja tudi Tomislav Lončar, sekretar Hrvaške zveze za varstvo potrošnikov (HUZP), ki ob enem meni, da gre za zavajanje potrošnikov. “Pogosto potrošniki niti ne pogledajo, koliko je vsebine v embalaži oziroma kakšna je njena teža. Ker so izdelka navajeni, ga kar naprej kupujejo, zaupajo proizvajalcu in trgovcu, na koncu so pa na neki način prevarani,” poudarja. Ob tem velja dodati, da je skrčflacija s pravnega vidika povsem zakonita. “Ta pojav ni nezakonit, je povsem legalen in dovoljen, če je izdelek ustrezno deklariran. Če sta na izdelku pravilno označeni nova teža ali prostornina, odvisno od vrste izdelka, ni kršitve zakona,” izpostavlja Lukić.
Posledica inflacije ali česa drugega?
Lončar dodaja, da je ključno spremljanje teže izdelka. “Zmanjšanje teže embalaže je sicer zakonito, vendar bi morali potrošniki spremljati, koliko proizvoda je v embalaži in kakšna je cena na enoto izdelka. Še vedno je namreč problem, da se potrošniki niso naučili spremljati teže pakiranja in cene na enoto,” dodaja.
Lukić pa navaja, da čeprav nekateri skrčflacijo opravičujejo s porastom inflacije, gre zgolj za marketinški trik. “Proizvajalci in trgovci manjšanje količine izdelkov ob ohranjanju iste cene utemeljujejo z inflacijo, podražitvijo surovin, povečanimi stroški logistike in rastjo cen energentov. Nekateri gredo celo tako daleč, da jo utemeljujejo z navedbami, da so se izdelki zmanjšali zaradi zahtev trga, natančneje potrošnikov. Ocenjujemo, da so vse to nesmiselni izgovori, saj si noben potrošnik ne želi kupiti manjše količine izdelka po višji ceni.” Z njo se strinja tudi Lončar, ki prav tako meni, da inflacija ni opravičilo, ter trgovcem očita ”požrešnost”.
Kako se boriti proti skrčflaciji?
Lukić prepoznava dva načina boja proti skrčflaciji. “Naše stališče je, da bi morali biti proizvajalci zakonsko zavezani k vidnemu prikazu informacije o spremembi embalaže in količini, ko se pakiranje izdelka za dva do tri odstotke razlikuje od običajnega. Potem bi se potrošniki lažje in bolj samozavestno odločili, kakšno količino izdelka kupiti in po kakšni ceni,” dodaja. Druga možnost je, da potrošniki, kot regulatorji trga, ne kupujejo takšnih izdelkov in tako proizvajalcem in trgovcem pošljejo jasno sporočilo, da tovrstne prakse ne sprejemajo.
Povzeto po N1 Zagreb/Avtorica: Tanja Gojsilović
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje