Živimo v zelo nepredvidljivem času, v katerem so ključni dobri odnosi med sosedami, sta se danes v Zagrebu na poslovnem dogodku s slovenskimi in hrvaškimi gospodarstveniki strinjala predsednik Borut Pahor in hrvaški predsednik Zoran Milanović. Pahor je pri tem poudaril, da mora gospodarstvo kljub krizam ostati odprto v svet.
“Pred leti si nismo mislili, da bi bila prihodnost lahko tako nepredvidljiva, kot je zdaj, da bo v srcu Evrope tako velika vojna, kot je zdaj, s številnimi vprašanji, ki imajo malo odgovorov,” je dejal predsednik republike Borut Pahor na dogodku Business Meets Politics: Energetika danes in jutri ter dodal, da ni mogoče vnaprej vedeti, kdaj bodo izbruhnile krize.
Poudaril je še, da morata Slovenija in Hrvaška še naprej skrbeti za odlične medsebojne odnose in si prizadevati za mir v regiji, ključna pa sta tudi konkurenčno in v svet odprto gospodarstvo. “Naše ekonomije morajo biti fleksibilne, konkurenčne, v svet odprte in pripravljene na različne krize,” je izpostavil. Dodal je, da je vse skupaj lažje, če je gospodarstvo globalno, liberalno in čim manj neposredno odvisno od države.
Pri tem je še enkrat pozdravil, da Hrvaška postaja članica schengenskega in evrskega območja, in dodal, da je pametno, da Slovenija Hrvaški ni dala veta oziroma blokade
Hrvaški predsednik Zoran Milanović pa je dejal, da je energetika vse. “Energija ni blago. Če gledaš na energijo kot na blago, se boš prej ali slej prebudil s hladnim znojem na čelu. Energija je vse, varnost, neodvisnost,” je poudaril.
“ZDA in Rusija vsaka na svoj način nista naključno neuničljivi državi, brez vstopanja v kakršnekoli etične kategorizacije, ker imata določene tehnologije in neomejene količine za svoje potrebe. Kitajska ni več takšen primer, ker je odvisna od uvoza,” je pojasnil.
Hrvaški predsednik je pri tem izpostavil, da Hrvati porabijo 3900 kilovatnih ur električne energije na prebivalca letno, Slovenija pa skoraj 7000, kar po njegovih besedah kaže na to, kako močno je v kateri državi prisotna industrija.
Današnjega poslovnega dogodka so se udeležili tudi slovenski gospodarski minister Matjaž Han, na dogodku pa so med drugim sodelovali predstavniki podjetij Gen energija, Petrol, Indeloop, Siemens Energy in Orbico. Potekal je v organizaciji poslovnega kluba slovensko-hrvaških gospodarstvenikov SLO CRO, slovenskega veleposlaništva v Zagrebu in urada hrvaškega predsednika.
Kot so sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je Han v okviru obiska sodeloval na plenarnih pogovorih slovenskega predsednika republike s hrvaškim predsednikom republike, predsednikom hrvaške vlade in predsednikom hrvaškega parlamenta. Han se je v ponedeljek dvostransko srečal tudi z ministrom za gospodarstvo in trajnostni razvoj Davorjem Filipovićem ter z ministrico za turizem in šport Nikolino Brnjac.
Han in Milatić o dobrem sodelovanju Slovenije in Hrvaške na energetskem področju
Han in Milatić sta danes v Zagrebu pohvalila sodelovanje med državama na energetskem področju. Milatić je ob tem pozdravil solidarnostni sporazum s Slovenijo o oskrbi s plinom, ki ga bosta državi podpisali v prihodnjih dneh. Han je na današnjem dogodku Business Meets Politics – Srečanje s predsednikoma – Energetika danes in jutri v Zagrebu pohvalil dobre odnose s Hrvaško, ki so po njegovem naša skupna velika prednost. Za dobro poslovno klimo med državama se je zahvalil tudi gospodarstvenikom.
Slovenska vlada po njegovih besedah oblikuje zakonodajo, ki bo gospodarstvu skušala zagotoviti predvidljivo poslovno okolje glede cen elektrike in plina. Vlada z ukrepi skuša omejiti inflacijo in s tem pomagati gospodarstvu, je dodal.
Po Milatićevi oceni se je Hrvaška dobro odzvala ob začetku krize po agresiji Rusije na Ukrajino. “Napolnili smo skladišča plina, omejili ceno električne energije in ublažili inflacijske pritiske. Vse to smo storili za zagotavljanje stabilnosti in varnosti,” je dejal.
Dotaknil se je tudi načrtovane širitve terminala LNG na Krku in nadgradnje plinovodne povezave Hrvaške z Avstrijo in Nemčijo. “Pričakujemo, da je tudi Slovenija absolutno zainteresirana za to,” je dodal in napovedal, da bo načrtovano plinsko strukturo v prihodnosti mogoče koristiti tudi za vodik in ostale pline.
Han je bil kritičen do odziva Evrope na energetsko krizo. “Želel sem, da bi Evropa tu bistveno bolje odigrala svojo vlogo, da bi na solidaren način rešila svoje gospodarstvo, pa ga ni. Zdaj bodo države morale zadeve reševati po svoje, kar ni dobro. Med sabo bomo tekmovale in verjetno celo izčrpavale podjetja,” je menil.
Na današnjem poslovnem forumu je poudaril, da je trgovinska menjava med državama lani kljub posledicam pandemije covida-19 dosegla rekordnih 6,8 milijarde evrov, kar je 26 odstotkov več kot predlani. Slovenija je v letu 2021 postala prva izvozna partnerica Hrvaške. “To samo potrjuje našo usmeritev, da je Hrvaška naš prioritetni trg z vidika blagovne, storitvene, investicijske in turistične menjave,” je poudaril.
Trend rasti je med drugim tudi pri turističnem obisku – visoka sezona obiska hrvaških turistov so predvsem zimski meseci, slovenski turisti pa poletne počitnice v velikem številu preživljajo na Hrvaškem. Minister Han in ministrica Brnjac sta se strinjala, da Slovenska turistična organizacija in Hrvatska turistična skupnost odlično sodelujeta, in izrazila željo, da bi se skupne aktivnosti nadaljevale.
Z novelo zakona o vladi bo pod okrilje ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prišel tudi šport, tako bosta imela ministrica Brnjac in minister Han v prihodnje več skupnih področij. Brnjac je Hanu predstavila nov hrvaški zakon o športu, v prihodnjih mesecih pa bo tudi obiskala Slovenijo in podrobneje predstavila, kako Hrvaška podpira razvoj športa.
Dodatno okrepitev dvostranskih gospodarskih aktivnosti Han pričakuje tudi z uvedbo evra s 1. januarjem 2023 in vstopom Hrvaške v schengensko območje, v pogovorih z ministri pa je izpostavil še dejstvo, da je Slovenija že izrazila načelno podporo pridružitvi Hrvaške državam članicam Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), kar bo državi dodatno gospodarsko povezalo.
Drugi dan državniškega obiska slovenskega predsednika na Hrvaškem se predsednika Pahor in Milanović udeležujeta poslovnega dogodka z naslovom »Business Meets Politics« – Srečanje s predsednikoma - Energetika danes in jutri. 🇸🇮🤝🇭🇷 pic.twitter.com/fJpa4A71Y6
— Borut Pahor (@BorutPahor) November 29, 2022
Pahor kot ključno izpostavil zaupanje med državama
Ob koncu dvodnevnega državniškega obiska na Hrvaškem se bo Pahor danes skupaj z Milanovićem srečal z zagrebškim županom Tomislavom Tomaševićem in rektorjem Univerze v Zagrebu Stjepanom Lakušićem.
Nato bo direktorju zagrebškega živalskega vrta Damirju Skoku izročil panjsko končnico in s tem mestu Zagreb simbolično predal slovenski čebelnjak. Ob predaji tega darila bodo navzoči tudi predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem.
Pahor je v ponedeljek po pogovorih z Milanovićem kot najbolj pomembno zapuščino v odnosih s Hrvaško izpostavil ustvarjeno zaupanje med državama in arbitražni sporazum, za katerega je prepričan, da bo slej ko prej začel veljati. V Zagrebu se je srečal tudi s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom sabora Gordanom Jandrokovićem. To je bil Pahorjev zadnji uradni obisk na tujem v funkciji predsednika.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje