Talum iz Kidričevega bo po skoraj 60 letih ustavil proizvodnjo primarnega aluminija. Kot so sporočili iz podjetja, bodo v začetku aprila ugasnili še zadnje elektrolizne peči za proizvodnjo aluminija. Kidričevsko podjetje se je v zadnjih letih pospešeno preusmerilo v predelavo aluminija in druge bolj dobičkonosne posle.
Kot so pojasnili v Talumu, aktualna proizvodnja ni zagotavljala vzdržnosti poslovanja omenjene dejavnosti, zato je zaustavitev edina logična poslovna odločitev. “Za proizvodnjo primarnega aluminija žal niti v Sloveniji niti v Evropi ta trenutek ni primernih ekonomskih pogojev,” so jasni. Proizvodnjo so nižali že od lani, trenutno deluje le 11 od skupaj 160 peči.
Ob tem so poudarili, da bodo v zaustavitev šli načrtovano ter tehnološke naprave ustrezno konzervirali, kar bo omogočalo, da bodo peči vsaj do polovice zmogljivosti v primeru boljših časov še lahko kdaj zagnali.
A Talum se zaradi ustavitve proizvodnje primarnega aluminija ne bo ustavil. V podjetju zagotavljajo, da bodo sledili začrtani poti preobrazbe. Fokus nadaljnjih aktivnosti bodo programi, kjer družba dosega visoko dodano vrednost in ima znanje ter kupce. Gre npr. za programe livarstva, rondelic in toplotnih prenosnikov. Najbolj intenzivirajo predvsem aktivnosti na področju rondelic.
Glavni projekt Talum Industrija 4.0
Letos načrtujejo za investicijsko dejavnost porabiti več kot 34 milijonov evrov, od tega jih bodo skoraj 70 odstotkov namenili za razvojne projekte.
Projekt Talum Industrija 4.0 – Zelena in pametna transformacija npr. obravnava napreden način recikliranja odpadnega aluminija ter nadgradnjo proizvodnih linij, ki bodo omogočale izdelavo novih izdelkov iz recikliranega aluminija. S projektom željo delež odpadnega aluminija v svojih izdelkih z 39 odstotkov danes povečati na 55 odstotkov do 2030.
S projektom Aluminij 4.0 pa bodo izvedli digitalno preobrazbo s ciljem, da Talum postane pametno podjetje, katerega poslovanje temelji na podatkih. Tovarna bo tako v prihodnje v pretežni meri tudi avtomatizirana in digitalizirana, tako da bo lahko Talum, kot pojasnjujejo v družbi, sposoben hitro in učinkovito odgovarjati na zahteve in spremembe na trgu ter se povezovati v nove digitalne verige vrednosti.
So pa priznali, da zaradi kriznega zniževanja zmogljivosti proizvodnje primarnega aluminija v zadnjih dveh letih in hitrejše zaustavitve od načrtov skupnega obsega prodaje ne bodo mogli zadržati na isti ravni, kot so jo dosegali do zdaj. Že letos to pomeni tudi poseg v fiksne stroške in prilagoditev števila zaposlenih novim okoliščinam in obsegu poslovanja. Tako so napovedali pripravo programa presežnih delavcev, natančnejšega obsega zmanjšanja števila zaposlenih pa niso podali.
Kmalu bodo praznovali 70 let obratovanja
Talum bo prihodnje leto sicer obeležil 70 let obratovanja, načrte za takratno tovarno glinice pa so sredi vojne vihre prvi postavili nemški vlagatelji. Nemški Vereinigte Aluminium Werke je že leta 1942 začel v Strnišču graditi tovarno, a so tik pred koncem vojne, ko je bilo zaključenih že okoli 70 odstotkov gradbenih del, večino že dobavljene opreme in vso dokumentacijo odpeljali v Nemčijo.
Povojna oblast se je odločila gradnjo dokončati in februarja 1954 je tovarna začela poskusno delovati kot Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič. Leta 1989 so zagnali novo livarno s klasičnim livarskim programom, z novo tehnologijo pa se je Talum, kakor so ga v skladu z novimi in ekološko naravnanimi programi leta 1992 preimenovali, uvrstil med najsodobnejše svetovne proizvajalce aluminija.
Še ena od prelomnic podjetja je pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja leta 2007, za katerega so morali med drugim po 44 letih ustaviti proizvodnjo aluminija v elektrolizi B, pod vodstvom sedanjega predsednika uprave Marka Drobniča pa je podjetje z okoli 1500 zaposlenimi vse bolj postajalo več kot zgolj proizvajalec aluminija.
Predraga slovenska električna energija, ki jih je v primerjavi z drugimi tovrstnimi podjetji delala nekonkurenčne že pretekla leta, je vrhunec dosegla v zadnjem letu z globalno energetsko draginjo, ki je prizadela celotno evropsko proizvodnjo aluminija, zato se proizvodnja tudi drugod po Evropi zmanjšuje.
Celotno Evropo opozarjajo na ogrožene oskrbovalne verige
Drobnič je nedavno spomnil, da dosedanji apeli s strani proizvajalcev ne le aluminija, pač pa materialov nasploh, da je treba ukrepati, sicer bodo kmalu ogrožene oskrbovalne verige, doslej niso zalegli, zato je pred evropski gospodarstvom po njegovem prepričanju velik izziv, saj Evropa potrebuje proizvodnjo materialov, saj gradi na industrijskem razvoju, hkrati pa ne omogoča konkurenčnih pogojev za proizvodnjo.
Preberite še: Ogrevanje z aluminijem: slovenski znanstveniki raziskujejo revolucionarno idejo
V Talumu so kritični tudi do poznega sprejema nacionalne uredbe o nadomestilu za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, potem ko je slovensko shemo za ta nadomestila, vredno 99,15 milijona evrov, pred tem odobrila Evropska komisija.
Spomnili so, da so slovenska energetsko intenzivna podjetja uredbo, ki je namenjena naslovitvi tveganj selitve proizvodnje v države z nižjimi stroški zaradi višjih posrednih stroškov emisij v Evropi, pričakovala deset let, saj je to možnost Evropska komisija članicam EU omogočila že leta 2012 za obdobje od 2013 do 2020 in nato podaljšala za obdobje 2021 do 2030. Njene finančne učinke bodo uporabili za projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov ter ukrepe izboljševanja energetske učinkovitosti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje