Talum Kidričevo bo s februarjem na čakanje poslal med 40 in 70 zaposlenih. Podjetje računa na povrnitev sredstev s strani države na podlagi zakona o pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize. Proizvajalci ne le aluminija, pač pa materialov nasploh, že nekaj časa opozarjajo, da je treba ukrepati, sicer bodo kmalu ogrožene oskrbovalne verige.
Med 40 in 70 zaposlenih v kidričevskem Talumu so začasno napotili na čakanje na delo na domu, pri čemer podjetje računa na povrnitev sredstev s strani države na podlagi zakona o pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize. Kot pojasnjuje prvi mož Taluma Marko Drobnič, so se za to odločili zaradi manjšega povpraševanja v proizvodnji drogov.
Razlog visoke cene energentov in manjše povpraševanje
Število zaposlenih, ki bodo v času odsotnosti prejeli 80-odstotne plače, se glede na potrebe iz tedna v teden spreminja, po besedah Drobniča pa ukrep ni toliko povezan samo z energetsko krizo in visokimi cenami energije, pač pa so zaznali tudi nižje povpraševanje na področju proizvodnje drogov, zato so se odločili, da bodo februarja temu primerno prilagodili obseg poslovanja.
“V tem času bomo opravili tudi nekatere remonte, ki bi jih sicer nekoliko pozneje v času poletja,” je dejal Drobnič in dodal, da gre zgolj za začasni ukrep v skladu s kriznim zakonom, ki ga je v ta namen sprejela država.
Za zdaj še ni videti preobrata
V Talumu so sicer v zadnjih mesecih številne zaposlene že prerazporedili v druge proizvodne enote, potem ko so lani precej znižali proizvodnjo primarnega aluminija. Po Drobničevih besedah za zdaj še ni videti kakšnega preobrata ali rešitve na ravni EU, ki bi jim pomagala znova vzpostaviti proizvodnjo aluminija v večjem obsegu.
Cenovna raven elektrine energije je namreč po njegovem še vedno previsoka, zato se proizvodnja v Evropi zmanjšuje. Trenutno evropski proizvajalci proizvodnjo primernega aluminija ohranjajo še na dobra dva milijona od skupaj 4,5 milijona ton, kolikor je ta znašala pred začetkom energetske krize, večinoma na Norveškem, kjer je cenovna politika pri preskrbi z električno energijo drugačna.
“Vse ostale države so proizvodnjo zmanjševale in tudi pri nas je tako. Za zdaj še držimo proizvodnjo na enajstih elektroliznih pečeh od 160. Glede na tehnično-tehnološke možnosti in parametre padanja učinkovitosti v procesu pa bo potrebno tudi pri nas razmisliti, kako dolgo bomo s to proizvodnjo vztrajali,” je dejal predsednik uprave družbe, ki je preko Elesa še naprej v večinski državni lasti.
Treba je ukrepati, sicer bodo ogrožene oskrbovalne verige
Drobnič je še dodal, da dosedanji apeli s strani proizvajalcev ne le aluminija, pač pa materialov nasploh, da je potrebno ukrepati, sicer bodo kmalu ogrožene oskrbovalne verige, za zdaj še vedno niso zalegli. Zato je pred evropski gospodarstvom po njegovem velik izziv, saj Evropa potrebuje proizvodnjo materialov, gradi na industrijskem razvoju, hkrati pa ne omogoča konkurenčnih pogojev za proizvodnjo.
“Večkrat opozarjam, da nam nič ne bo pomagalo, da imamo visoko dodano vrednost na koncu vrednostnih verig, če ne bomo imeli tudi lastne oskrbe s surovinami in materiali, saj nas bodo tekmeci iz drugih kontinentov začeli stiskati in pritiskati s cenovnimi politikami. Ko bomo od njih postali odvisni, se nam tudi na sredi ali koncu verig ne piše nič kaj dobrega,” je še dodal prvi mož podjetja z okoli 1.500 zaposlenimi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
