Na današnji dan pred enim letom je bila v državi drugič razglašena epidemija. Letos je, kot kaže, ne bomo razglasili, saj to ni potrebno. Število potrjenih okužb v zadnjem tednu znova narašča, po besedah predsednika vlade je ta rast "najvišja v Evropi". Toda v nasprotju z lansko jesenjo imamo možnost cepljenja, ki učinkovito varuje pred hudim potekom bolezni. Med hospitaliziranimi je bilo letos 384 cepljenih in 4.217 ne(polno)cepljenih bolnikov. Skupaj je bilo hospitaliziranih več kot 20 tisoč covidnih bolnikov, 4.641 jih je umrlo.
Na današnji dan pred enim letom je bila v državi drugič razglašena epidemija, tedensko povprečje novih primerov je bilo tedaj približno 750. Danes je to število višje, okrog 980, toda epidemija uradno ni razglašena. Kot kaže, tudi ne bo. “Zdaj vemo, kako ukrepati in uporabiti zdravo kmečko pamet, zato ne potrebujemo razglašanja epidemije,” je pred časom povedal minister za zdravje Janez Poklukar. Razglasitev epidemije omogoča, da se sproži državni načrt zaščite in reševanja, povezana pa je tudi z dodatki za zaposlene v javnem sektorju. Število okužb ni ključen dejavnik. Prvič je bila epidemija razglašena marca 2020, ko smo potrdili po 50 okužb na dan.
Število novih primerov spet raste
Potem ko je 15. septembra v veljavo stopil odlok, ki praktično onemogoča vstop v gostilne, frizerske salone, bencinske črpalke in druge objekte brez izpolnjevanja pogoja PCT, se je število novih okužb začelo zmanjševati. Od uvedbe pogoja PCT do prvih dni v oktobru se je reprodukcijsko število zmanjšalo z 1,47 na 1.
Reprodukcijsko število nam pove, koliko ljudi okuži vsak okuženi. Toda v zadnjem tednu se je krivulja znova obrnila strmo navzgor, kot je razvidno iz spodnjega grafa. Zadnja napoved Instituta Jožef Stefan iz prejšnjega tedna ocenjuje, da je R okrog ena, toda od tedaj se je rast novih primerov okrepila. Na to, da število okužb v zadnjem tednu znova narašča, je včeraj opozoril tudi predsednik vlade Janez Janša. Dejal, da “od tistega slavnega protesta, ki se je odvil 5. oktobra, Slovenija beleži najhitrejšo rast okužb v Evropi in ponoven pritisk na bolniške postelje in na intenzivne oddelke”. Dodal je, da lahko v naslednjem tednu pričakujemo še več okužb.
Zasedenost bolnišnic obvladljiva
Kljub rasti števila novih okužb je zasedenost bolniških postelj obvladljiva. Hospitaliziranih je 418 bolnikov, od tega 120 v intenzivni terapiji. Kot kaže, se okužbe bolj širijo med mladimi in manj med ranljivimi skupinami, pri katerih covid-19 pogosteje poteka v hudi obliki.
Pri okužbi z različico delta se bolezensko stanje poslabša hitreje kot pri prejšnjih različicah. Približno en teden po zaznani okužbi se zgodi hospitalizacija, v primeru zelo hudega poteka pa še en teden zatem intenzivna terapija.
Minister za zdravje Janez Poklukar je nedavno povedal, do bo zdravstveni sistem zmogel pritisk večjega števila covidnih bolnikov. “Tudi če bi se reprodukcijsko število povečalo na 1,2, število hospitaliziranih ne bi preseglo 450,” je napovedal. “Večje težave bi imeli, če se pogoj PCT ne bi izvajal učinkovito in bi R dosegel 1,3, potem bi imeli 600 hospitaliziranih, pri R = 1,4 pa bi bilo hospitaliziranih 800 bolnikov.” Spomnimo, v najhujšem obdobju lani decembra je bilo naenkrat hospitaliziranih več kot 1.300 covidnih bolnikov.
Bolnišnice bodo torej lahko sprejele vse, ki bodo zaradi covida-19 potrebovali oskrbo, pomembnejše vprašanje je, koliko drugih bolnikov bo zato obravnavanih pozneje. “Ne le da vsak bolnik s covidom-19 zasede eno posteljo, ki bi bila sicer namenjena bolniku z drugim obolenjem, ki prav tako potrebuje nujno oskrbo,” je dejal direktor NIJZ Milan Krek, “še huje je, saj je za oskrbo na covidnih oddelkih potrebnega več zdravstvenega osebja.” Poudaril je, da so večinoma v bolnišnicah necepljeni, ki so imeli vse možnosti, da se s cepljenjem zaščitijo.
Kako učinkovito je cepljenje, kažejo razmere v domovih starejših, je poudaril Krek. “Lani so se okužbe po domovih nezadržno širile, letos pa je zaradi visoke precepljenosti stanje tam mirno.”
Medtem je precepljenost med starejšimi, ki živijo doma, nižja. Med starejšimi od 90 let je komaj 70-odstotna. Še bolj skrb vzbujajoča pa je nizka precepljenost v starostnih skupinah od 50 do 70 let. Ti ljudje so namreč še zelo aktivni, kar pomeni, da imajo tudi več (tveganih) stikov.
Okužbe in hospitalizacije med cepljenimi
Podatke o okuženih med cepljenimi in necepljenimi zbira NIJZ. Kažejo, da cepljenje razmeroma učinkovito ščiti tudi pred okužbo, ne le pred hudim potekom bolezni. Delež cepljenih med okuženimi je približno 30 odstotkov. V zadnjem tednu, za katerega beležimo podatke (do 14. 10.) je bilo sedemdnevno povprečje novih okužb med necepljenimi 608, med cepljenimi pa 242.
Več o tem, kako dobro nas cepljenje varuje pred boleznijo, nam povedo podatki iz bolnišnic. V zadnjem tednu je bilo po podatkih NIJZ sprejetih 143 necepljenih in 52 cepljenih bolnikov.
Skupaj je bilo od prihoda novega koronavirusa hospitaliziranih več kot 20 tisoč bolnikov, 4.641 jih je umrlo.
Od 1. marca do 10. oktobra letos je bilo med hospitaliziranimi 384 cepljenih in 4.217 ne(polno)cepljenih bolnikov z resno akutno okužbo dihal, ki jo je povzročil koronavirus.
“Razlika med necepljenimi in cepljenimi, ki jih sprejmemo v našo bolnišnico, je bistvena,” nam je povedal specializant infektologije Federico Potočnik, ki dela na covidnem oddelku celjske bolnišnice. “Pri cepljenih, ki so kljub temu zboleli, lahko z večjo zanesljivostjo napovemo potek bolezni. Največja je razlika med starejšimi, sploh starejšimi od 75 let. Če so cepljeni, si po priklopu na kisik razmeroma hitro opomorejo, necepljene pa lahko žal pogosto samo gledaš, kako umirajo.” Opozoril je še, da se pri različici delta stanje bolezni hitro poslabša tudi pri mladih.
Podatki iz nedavne kanadske raziskave kažejo, da je pri okuženih z različico delta v primerjavi z okuženimi s prvotno različico koronavirusa verjetnost za hospitalizacijo večja za 108 odstotkov, verjetnost, da bodo potrebovali intenzivno terapijo, večja za 235 odstotkov, verjetnost za smrt pa je večja za 135 odstotkov. Pogosteje so hospitalizirani mlajši in tisti brez pridruženih bolezni.
Po precepljenosti na repu Evrope
Z enim odmerkom je pri nas cepljenih 1.139.505 ljudi, kar je 54 odstotkov, z vsemi odmerki pa 1.064.706, kar je približno polovica vseh prebivalcev. Če se primerjamo z drugimi državami, ugotovimo, da smo po precepljenosti na repu držav EU, precej pa zaostajamo tudi za povprečjem EU, ki je 68 odstotkov z vsaj enim odmerkom cepljenih prebivalcev. Za nami so le Poljska, Hrvaška, Slovaška, Romunija in Bolgarija.
Če se primerjamo s sosednjimi državami, imamo v zadnjem tednu najvišjo rast okužb glede na število prebivalcev. Direktor NIJZ Milan Krek upa, da se bodo razmere umirile prihodnji teden, ko imajo šolarji jesenske počitnice. “Upam, da bodo počitnice delovale kot ‘mehak lockdown’, tako da ponovno zapiranje države ne bo potrebno,” je povedal za N1 in dodal, da prosi ljudi, naj imajo prihodnji teden čim manj (tveganih) stikov, s čimer bomo uspešno obvladali epidemijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje