Zasedenost postelj: “To se nam bo vrnilo kot bumerang”

Koronavirus 03. Nov 202111:28 > 11:38 1 komentar
Covid oddelek
Matej Povše/UKC LJ

Na covidnih oddelkih je zasedenih 511 postelj od 590 razpoložljivih, na intenzivni terapiji pa 159, razpoložljivih je 178. Samo včeraj so sprejeli 99 novih bolnikov s covidom-19. Zdravniki in medicinske sestre se selijo na covidne oddelke, zato je odpovedana večina operacij in posegov. "To se nam bo vrnilo kot bumerang," opozarja nacionalni koordinator za covidne bolnišnice.

V vseh slovenskih bolnišnicah skupaj imamo na oddelkih intenzivne terapije 363 postelj, ki so opremljene z ventilatorji, monitorji in vso ostalo potrebno opremo. “To je skupno število, namenjeno tako covidnim bolnikom kot tudi vsem ostalim, ki jih potrebujejo,” pravi nacionalni koordinator za covidne bolnišnice Robert Carotta. “To so tisti, ki jih zadene srčni infarkt, možganska kap, pa poškodovanci v nesrečah in drugi,” našteva kooordiator, ki je tudi predstojnik Urgentnega centra Splošne bolnišnice Jesenice.

“Naša zgornja meja na intenzivni terapiji za covidne bolnike je 191 postelj,” pravi, “ob tej številki še lahko funkcionirajo urgentni centri in zagotavljajo oskrbo za vse ostale nujne primere.”

Ta številka je zaradi pomanjkanja medicinskih sester in negovalnega kadra nekoliko manjša kot lani pozimi, ko je bilo najhuje in je bilo zasedenih 212 intenzivnih postelj.

Covidne oddelke ima 14 bolnišnic po vsej državi, danes zjutraj so pripravili še 20 postelj v bolnišnici Topolšica. “Ob tem naraščanju okužb jih bomo v nekaj dneh napolnili,” pravi Carotta. “V petek smo odprli covidni oddelek v Sežani, danes je prosta le še ena postelja.”

“Če se bodo takšni trendi nadaljevali, zdravstvo ne bo več zmoglo, in od tega nismo več daleč,” opozarja Carotta. Zaradi grožnje zloma zdravstvenega sistema ob slabih epidemioloških napovedih in nezadostni precepljenosti je naklonjen popolnemu zaprtju države.

Kako nujni so ‘nenujni’ programi?

Večina bolnišnic ob povečevanju hospitalizacij ukinja vse nenujne programe, saj zdravstvene delavce potrebujejo na covidnih oddelkih.

“Vprašanje je, kako nujni ali nenujni so vsi pregledi, preiskave in operacije, ki bodo zdaj odpovedani,” opozarja Carotta. “Za marsikoga prestavitev operacije pomeni dodatno leto bolečin, pa tudi poslabšanje bolezni. Kakšne bodo lahko posledice za nekoga, ki ga zbada pri srcu in trenutno ne more na koronarografijo?” se sprašuje. “Preventiva je najboljši zdravnik, in tega zdaj nimamo.”

Vsi, ki zdaj ne bodo mogli do ustrezne zdravstvene oskrbe, bodo pozneje prišli z napredovanimi boleznimi, zgodil se nam bo “bumerang efekt”, opozarja.

Zaradi velike razširjenosti virusa v populaciji je vse več tudi bolnišničnih okužb. Covid-19 tako vse bolj ogroža bolnike, ki so hospitalizirani zaradi drugih bolezni.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje