Oglaševanje

Bikec in osliček, to je lepi par! Znanstvenike presenetila "ljubezenska zgodba"

Kamilo Lorenci
05. nov 2026. 05:07
osel Patroclo in bik Achilles
Patroclo in Achilles | Foto: Zajem zaslona/YOUTUBE

Bik Achille in osel Patroclo iz Etiopije sta spletla nenavadno zvezo, ki preseneča znanstvenike.

Oglaševanje

Znanstveniki univerze v Pisi so med terenskim delom na neki etiopski planoti po naključju postali priča prizoru, ki je pritegnil njihovo pozornost.

"Ravno smo si vzeli kratek odmor za kosilo, ko sem v daljavi zagledal nekaj, kar se mi je zdelo nekoliko nenavadno," je za britanski The Guardian, ki o tem poroča, povedal André da Cruz, doktorski študent na univerzi v Pisi.

"Kolegom sem dejal: 'Mislim, da sem pravkar videl bika, ki je naskočil osla.' Pa mi niso verjeli."

Tovrstno vedenje bikov ni nekaj posebnega, saj s tem lahko dokazujejo svojo dominanco nad drugimi živalmi iste ali drugih vrst.

Bolj nenavadno je bilo, da se osel naskoku ni prav nič upiral. Običajno se tako napadena žival poskuša bodisi braniti ali pa pobegniti.

Čeprav so znanstveniki v Etiopiji preučevali dželade, vrsto tamkajšnjih opic, pa so postali pozorni na dogajanje in kmalu so razumeli, da so priča nenavadni istospolni "zvezi" živali iz dveh različnih vrst.

Achilleja in Patrocla so opazovali štiri dni, ko sta se oba pasla na istem območju, ter še štiri dni, ko je bil tam prisoten le eden od njiju.

Bik in osel namreč pripadata različnima lastnikoma in prihajata v stik le takrat, ko se njuni čredi med vsakodnevno pašo znajdeta na istem pašniku.

V tem so zabeležili 51 primerov, ko je Achille naskočil Patrocla, vendar pa ni ostalo samo pri tem. Živali sta se pogosto lizali in drgnili druga ob drugo pred takšnimi dogodki, še bolj presenetljivo pa tudi po njih.

"To je resnično, resnično nenavadno," je za časnik povedala dr. Elisabetta Palagi z univerze v Pisi v Italiji, ki je soavtorica raziskave. "In prvič je takšen pojav opisan v znanstveni literaturi."

Italijanski znanstveniki so namreč o opažanjih poročali v znanstveni reviji Current Biology.

Naklonjenost se nadaljuje tudi po spolnem odnosu

"Zdi se, da teh interakcij ni mogoče pripisati zgolj spolnemu vzburjenju, temveč imajo tudi vlogo pri podaljševanju družbenega stika, ki se nadaljuje še po spolnem dejanju," so zapisali raziskovalci.

Čeprav sta imela za to veliko priložnosti, niti Achille niti Patroclo nista poskušala naskočiti pripadnikov lastne vrste, ne samcev ne samic. Je pa Achille kazal znake dvorjenja do nekaterih krav.

Palagi je tudi poudarila, da pri odnosu med bikom in oslom niso zaznali nobenih znakov prisile.

"Naše podatke razumemo kot dokaz posebnega odnosa," je dejala in dodala, da sta samca aktivno iskala drug drugega.

"Ko se je Achille na planoti približal komu drugemu, je Patroclo prišel do njega in poskušal preusmeriti njegovo pozornost nase."

Da Cruz je ob tem poudaril, da Achillejevega naskakovanja najverjetneje ni mogoče pojasniti zgolj kot izražanje prevlade nad drugo živaljo.

"Večkrat smo opazili nekaj, kar bi lahko bila bikova semenska tekočina, oziroma znake, da je morda doživel orgazem, čeprav tega ne moremo z gotovostjo potrditi," je povedal da Cruz in dodal, da je bil Patroclo do drugih bikov, z izjemo Achilleja, izrazito agresiven.

Palagi je dodala, da je njun odnos primer spolne interakcije, ki ni povezana z razmnoževalno funkcijo.

"Ko dva posameznika, bodisi iste bodisi različnih vrst, razvijeta poseben odnos, preprosto črpata iz celotnega nabora vedenjskih vzorcev, ki so jima na voljo," je pojasnila.

Na odnos ne smemo gledati skozi prizmo človeških občutij

Vodilna avtorica raziskave Martina Francesconi pa je za Mail Online povedala: "Menimo, da ključno odkritje ni zgolj to, da je bik naskočil osla. Pomembno je predvsem, da je bilo to nenavadno spolno vedenje del širšega, selektivnega družbenega odnosa."

"Naša opažanja kažejo, da takšnega vedenja ni mogoče preprosto pripisati pomanjkanju drugih možnosti za parjenje. Kljub temu na podlagi te raziskave še ne moremo natančno pojasniti, kakšno vlogo so imele te spolne interakcije," je še dejala.

Čeprav ne moremo natančno vedeti, kaj je ta odnos pomenil živalma, in moramo paziti, da njunega vedenja ne razlagamo skozi prizmo človeških občutij in odnosov, je jasno, da se je med njima dogajalo nekaj posebnega, pa piše portal Science Alert.

Njune interakcije namreč nakazujejo obstoj družbene vezi, ki je presegala meje med živalskimi vrstami.

Ali ta vez še vedno obstaja, ni znano. Po koncu raziskave so Achilleja in Patrocla preselili na različna pašna območja.

Raziskovalci upajo, da se bodo lahko vrnili in preverili, ali bosta živali ob ponovnem srečanju nadaljevali svoje vedenje.

Prav tako želijo raziskati, ali so podobni odnosi med različnimi živalskimi vrstami morda pogostejši, kot si predstavljamo.

osel Patroclo in bik Achilles
Nihče ne ve, kaj ta odnos pomeni obema živalma. | Foto: Zajem zaslona/YOUTUBE

Istospolno vedenje ni značilno samo za človeka

Homoseksualno vedenje so v naravi opazili pri kar 1.500 živalskih vrstah, vključno s človekom, med drugim pri makakih, bonobih, levih, žirafah, delfinih in orkah, piše Daily Mail.

Nekatere raziskave navajajo celo, da bi se homoseksualno vedenje lahko pojavljalo pri kar 95 odstotkih vseh živalskih vrst.

Za zdaj še ni splošno sprejete razlage, ki bi na podlagi nevroloških, kemičnih, dednih ali vedenjskih dejavnikov pojasnila, zakaj nekatere živali kažejo homoseksualno, druge pa heteroseksualno vedenje.

Nekateri znanstveniki menijo, da bi lahko bilo to povezano z izpostavljenostjo testosteronu v maternici, vendar gre za še vedno zelo sporno domnevo, ki doslej ni bila dokazana.

Homoseksualnost – "trdovraten paradoks"

Homoseksualnost se včasih omenja tudi kot svojevrsten paradoks.

Na prvi pogled se zdi nelogična, saj ne omogoča neposrednega razmnoževanja in potomcev in bi potemtakem morala skozi evolucijo izginiti. Toda to se ne zgodi.

Zato glede homoseksualnosti in njene razširjenosti v naravi med biologi obstajata dve glavni razlagi, piše Mail Online.

Po prvi homoseksualnost pri živalih ne potrebuje posebne razlage, saj je homoseksualno vedenje prav tako naravno kot heteroseksualno, poleg tega pa služi "višjemu dobremu".

Homoseksualni posamezniki, čeprav sami nimajo potomcev, namreč lahko pomagajo skrbeti za potomce svojih sorodnikov, na primer pri vzgoji mladičev lastne sestre.

Ta skrb pa povečuje možnosti za preživetje mladih in ranljivih sorodnikov, s tem pa posredno pripomore k prenosu tudi genetskega materiala homoseksualnih posameznikov, ki si ga delijo s svojimi "varovanci", na prihodnje generacije.

Druga razlaga pa predvideva, da homoseksualno vedenje dolgoročno pripomore k uspešnejšemu prenosu genov, saj mlade živali z njim "vadijo" tehnike parjenja in načine privabljanja pripadnikov nasprotnega spola.

Poleg tega - vsaj pri ljudeh, morda pa tudi pri drugih vrstah - med heteroseksualnim in homoseksualnim spolnim vedenjem obstaja nekakšna "fluidnost", saj obstajajo tudi posamezniki, ki jih spolno privlačita (do različne mere) oba spola, kar bi lahko pojasnilo še eno teorijo, ki pravi, da spolno nagnjenost k nasprotnemu oziroma istemu spolu določa genski zapis, še piše časnik.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih