Danes bomo od Sonca najbolj oddaljeni. A zakaj je kljub temu tako vroče?

Iz vsakdanjih izkušenj vemo, da ko se približujemo peči, postaja vedno bolj toplo in bolj hladno, če se od nje oddaljujemo.

Tako bi bilo logično, da smo poleti, ko je najbolj vroče, tudi najbližje naši vesoljski "peči", Soncu.

Vendar je resnica povsem drugačna. Ko je pri nas najbolj vroče, smo od Sonca najbolj oddaljeni.

Prav danes, 6. julija, natančno ob 19.30 (ob 17.30 po svetovnem koordiniranem času/UTC) bo Zemlja dosegla od Sonca najbolj oddaljeno točko na svoji poti okoli njega.

Od njega nas bo ločilo približno 152,1 milijona kilometrov.

Točka, ki jo bo Zemlja dosegla danes proti večeru, se imenuje "afelij".

Beseda izvira iz grščine in je sestavljenka dveh besed: "apo", ki pomeni "daleč" ali "stran od" in "helios", ki pomeni "Sonce".

"Apohelios" oziroma "afelij", kot to zapišemo v slovenščini – torej pomeni najbolj od Sonca oddaljeno točko.

Čez šest mesecev, januarja prihodnje leto, pa bo naš planet dosegel "perihelij" (iz grškega "peri"/blizu in "helios"/Sonce), svojo Soncu najbližjo točko.

Takrat bo od njega oddaljena približno 147,1 milijona kilometrov.

Razlika v oddaljenosti od Sonca v obeh točkah znaša približno 5 milijonov kilometrov.

Zakaj je najbolj vroče, ko smo od Sonca najbolj oddaljeni?

Razlog je v tem, da za poletje oziroma zimo ni odločilna razdalja do Sonca.

Ta se med letom spremeni za nekaj več kot tri odstotke. To pa je premalo, da bi vplivalo na letne čase.

Za letne čase je namreč odločilen nagib Zemljine osi glede na tirnico oziroma ravnino kroženja.

Zemljina os je glede na ravnino kroženja okoli Sonca nagnjena za približno 23,5 stopinje.

To ima za posledico, da je severna polobla junija in julija bolj obrnjena proti Soncu kot decembra in januarja.

Sončni žarki v tem času padajo na površje pod večjim kotom, dnevi so tudi daljši in segrevanje je zato močnejše.

Za bolj plastično predstavo si oglejte spodnji video.

Decembra pa se zgodi ravno obratno.

Severna polobla je nagnjena proč od Sonca, dnevi postanejo krajši, Sonce je nižje nad obzorjem, segrevanje površine pa je zato slabše. In čeprav je Zemlja takrat Soncu najbližje, na severni polobli nastopi zima.

Na južni polobli – pod ekvatorjem – je ravno obratno. Medtem ko je v Evropi oziroma na severni polobli poletje, je v Južni Afriki, Argentini ali Avstraliji oziroma na južni polobli zima.

Južna polobla je namreč julija nagnjena stran od Sonca, podobno kot severna januarja.

Če ste se recimo odločili za julijske počitnice v Cape Townu, raje s seboj vzemite jakno in ne kopalk.

Oddaljenost od Sonca pa ima še nekaj učinkov.

Sonce je julija videti nekoliko manjše

Tudi Sončev navidezni premer je julija malenkost manjši kot januarja.

Ob periheliju je Sonce videti nekoliko večje, ob afeliju pa nekoliko manjše. Navidezni premer se razlikuje za približno 3,6 odstotka. S prostim očesom sicer te razlike ni mogoče opaziti.

Poletje na severni polobli traja dlje od poletja na južni

Afelij ima še eno posledico.

Zemlja se po svoji tirnici ne giblje vedno enako hitro. Ko je bolj oddaljena od Sonca, se giblje nekoliko počasneje. Prav to se dogaja julija. Zato Zemlja za ta del svoje poti potrebuje nekoliko več časa.

Na severni polobli astronomsko poletje zato traja dlje kot zima, ki nastopi, ko je Zemlja bližje Soncu in se giblje hitreje.

Razlika znaša skoraj pet dni.

Na južni polobli je vzorec obraten – tam je zima najdaljši letni čas, poletje pa najkrajši.

Afelij ne pade vedno na isti dan

Zemlja afelija ne doseže vedno na isti datum.

Trenutno najbolj oddaljena točka od Sonca običajno nastopi v začetku julija, približno dva tedna po junijskem solsticiju. Perihelij sledi v začetku januarja, približno dva tedna po decembrskem solsticiju.

To sicer ustvarjal vtis stalnega vzorca, a datumi afelija (in perihelija) se v dolgih časovnih obdobjih spreminjajo.

To je posledica vpliva Lune in drugih planetov na obliko Zemljine tirnice okoli Sonca.

Zaradi svoje gravitacije jo med približevanjem in oddaljevanjem našemu planetu rahlo spremenijo (seveda tudi Zemlja rahlo vpliva na njihove tirnice okoli Sonca), na daljši rok pa te spremembe postanejo bolj očitne.

Čas afelija (in perihelija) tako malce "niha" iz leta v leto, vsakih 58 let pa se premakne približno za en dan.

Leta 1246 na primer je perihelij sovpadel z zimskim solsticijem, leta 6430 pa bo sovpadel z marčevskim enakonočjem, piše nemški portal Smart Up News.