Premier Janša odhaja na srečanje, kjer mu bo "prvič neprijetno": kaj bo Slovenija na vrhu Nata obljubila zaveznicam?

V torek in sredo bo v turški prestolnici Ankara redni poletni vrh Nata, že drugi, odkar je na položaju predsednika najmočnejše članice zavezništva spet Donald Trump.

Tudi letos je dal v dneh pred začetkom vrha vedeti, da od zaveznic pričakujejo veliko višje obrambne izdatke, z besedami, da je "smešno za ZDA ohranjati takšen enostranski odnos" z Natom. Je pa tokrat dodal še očitke, da jim članice zavezništva niso stale ob strani pri napadu na Iran.

Lani je Trumpu s podobnimi pritiski in ob veliki uslužnosti generalnega sekretarja zavezništva Marka Rutteja uspelo z zahtevo, da se članice Nata zavežejo k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Zaveza naj bi bila letos ponovno omenjena v deklaraciji voditeljev, po besedah naših sogovornikov iz vladnih vrst pa bi lahko besedilo deklaracije nakazovalo tudi usmeritev, da bo Evropa v zavezništvu prevzela večje breme. Prav tako bi bilo lahko vključeno "kakšno pozitivno sporočilo za obrambno industrijo", v besedilu pa naj bi bila tudi nadaljnja podpora Ukrajini.

Tuji mediji, ki se sklicujejo na dobro obveščene diplomate, navajajo, da naj bi se članice Nata zavezale k zagotovitvi 70 milijard evrov vojaške pomoči Ukrajini še letos, podoben znesek pa naj bi namenile tudi prihodnje leto. Prav tako naj bi deklaracija vključevala jasen poziv Iranu k spoštovanju svobode plovbe po Hormuški ožini in poudarila, da Teheran ne sme razvijati jedrskega orožja.

Obramboslovec Grošelj: Zaveze o odstotkih le krinka za želje ameriške industrije

Kot za N1 ocenjuje obramboslovec in nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj, so zaveze o višini obrambnih izdatkov "neke vrste krinka za to, da bi ameriška industrija želela biti tista, ki bi oboroževala evropske države".

Pri tem pa se že kažeta dva pomembna razvojna koncepta – "Američani želijo, da zaveznice teh pet odstotkov BDP porabijo z nabavami vojaške opreme v ZDA, medtem ko Evropa vedno bolj gradi na neki strateški avtonomnosti". To po Grošljevih navedbah kaže tudi primer sistema ameriškega tehnološkega giganta za umetno inteligenco Palantir. Medtem ko ga je Nato v svoj sistem vodenja in poveljevanja že integriral, pa ključne evropske države, kot so Francija, Nemčija in Velika Britanija, govorijo, da tega sistema v svoje nacionalne oborožene sile ne bodo uvedle.

"To so tista strateška vprašanja, o katerih bodo tam govorili. Deklaracija bo pa političen pamflet, ki bo izražal neko stopnjo enotnosti, ki je pravzaprav ni," je prepričan Grošelj.

Obramboslovec meni, da se je začela transformacija, "ki bo korenito spremenila evroatlantske odnose, ne nujno na bolje", obenem pa se bodo precej spremenila tudi razmerja znotraj evropskega dela Nata, zlasti v velikih članicah. Medtem ko se bodo ZDA zaradi omejitev, ki jih imajo – pokazala jih je tudi vojna z Iranom – umikale z evropskega prostora, bo aktualno vprašanje, kdo ga bo zapolnil. "Nemški obrambni izdatki bodo šli v nebo, postala bo tudi vojaško najmočnejša država Evrope," poudarja Klemen Grošelj in dodaja, da vsaj Francozi in Britanci tega ne bodo spremljali ravno z navdušenjem.

Janševa vlada bo letos za obrambo porabila dodatnih več kot 300 milijonov evrov. Kaj bo kupila?

Slovenija kot majhna članica zavezništva se bo medtem ukvarjala še s preteklimi zavezami. Potem ko je postalo jasno, da v Natu niso "kupili" načina, kako je prejšnja vlada Roberta Goloba lani prišla do obljubljenih dveh odstotkov BDP za obrambne izdatke, je novi premier Janez Janša ob srečanju vlade s predsednico Natašo Pirc Musar dejal, da mu "bo prvič neprijetno iti na ta vrh". Slovenija je namreč po Natovi metodologiji za obrambo v letu 2025, potem ko so iz skupnega zneska izključili več infrastrukturnih projektov, porabila le 1,6 odstotka BDP.

Da želi biti Slovenija kredibilna partnerica v zvezi Nato, ki bo spoštovala in izvajala svoje zaveze, je ministrskim kolegom iz članic zavezništva že sredi junija sporočil novi slovenski obrambni minister Valentin Hajdinjak in zagotovil, da bo do vrha v Turčiji pripravljen konkreten načrt za zvišanje obrambnih izdatkov.

Po informacijah N1 bo ključno sporočilo Slovenije v Ankari, da bo obljubljena dva odstotka za jedrne obrambne izdatke zagotovo dosegla, in to še pred koncem leta. To pomeni več kot 300 dodatnih milijonov evrov – ministrstvo za obrambo (Mors) nanje računa ob rebalansu letošnjega proračuna, ki ga že pripravlja ministrstvo za finance.

Namesto za projekte dvojne rabe, na kar je stavila prejšnja vlada, pa bo Mors tokrat denar namenil za nakupe, ki so nedvomno jedrni obrambni izdatki. Naši sogovorniki z ministrstva tako omenjajo dodatne nakupe streliva in minsko eksplozivnih sredstev za Slovensko vojsko, torej izdatnejšo popolnitev praznih skladišč – v okviru obstoječih odprtih pogodb, ki jih je mogoče razširiti.

Preostali del – približno petino vseh dodatnih sredstev – pa bi lahko vlada porabila za vojaško pomoč Ukrajini. To je lani storila tudi že Golobova vlada, ki je za ukrajinske obrambne zmogljivosti kupila raketne sisteme zemlja-zrak ameriške proizvodnje. Za nakup te protizračne obrambe v okviru Natovega mehanizma je po poročanju POP TV Slovenija plačala 43 milijonov evrov, vlada pa zneskov ni komentirala, saj je vojaška pomoč Ukrajini označena s stopnjo tajnosti interno.

V Gibanju Svoboda, ki je zdaj največja opozicijska stranka, so na obrambnega ministra Hajdinjaka iz vrst NSi pred vrhom Nata naslovili poslansko vprašanje, za kaj bo vlada namenila povišana sredstva za obrambo. Ne strinjajo se s tem, da bi bil poudarek samo na orožju, temveč bi bilo po njihovem treba vztrajati pri dvojni rabi – "infrastrukturni projekti, bolnišnice in ceste", je našteval poslanec Martin Premk. Prejšnji obrambni minister Borut Sajovic pa je dodal: "Bolj kot odstotki ali pa samo smodnik in železje, ki imata ta trenutek v svetu zgodovinsko rekordno ceno, so pomembni ljudje".

Nato bo s slovenskimi načrti sicer zadovoljen, a potem bo treba "zadevo zastaviti zares"

Klemen Grošelj ocenjuje, da gre pri načrtih Janševe vlade za "interventen ukrep, s katerim bodo pač popolnili skladišča, ki so relativno prazna". Gre resda za ustaljeno prakso, bodo pa to glede na zneske kar velike količine, ugotavlja. "V političnem pogledu bo to sicer zadovoljilo pričakovanja Nata, ampak bo pa treba potem zadevo zastaviti zares. Mi moramo dejansko začeti razvijati tiste vojaške zmogljivosti, h katerim smo se zavezali, torej srednje bataljonske skupine," poudarja Grošelj. To seveda pomeni nakup oklepnikov, na tem pa bomo nato gradili obrambne zmogljivosti, ki so skladne s standardi in pričakovanji zavezništva, pojasnjuje.

S tema dvema odstotkoma si bomo po besedah obramboslovca zagotovili politično kredibilnost, s katero bo potem lahko Slovenija vstopila v ta prenovljeni "Nato 3.0", v katerem bo Evropa igrala bolj pomembno vlogo. "Pozicioniranje Slovenije znotraj tega bo ključno, ne pa naše notranjepolitično preigravanje o tem, kaj vse lahko stlačimo v obrambne izdatke," opozarja Grošelj, ki spomni, da so takšne politične razprave v demokratičnih državah povsem nekaj običajnega – trenutno so aktualne tudi v Londonu, Berlinu in še kje.

Izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na vrhu v Ankari, v kateri bosta poleg premierja Janeza Janše tudi obrambni minister Valentin Hajdinjak in zunanji minister Tone Kajzer ter nekateri njihovi sodelavci, so bila na vladi že sprejeta, so nam potrdili na Ukomu. So pa označena s stopnjo tajnosti interno in tako javnosti niso dostopna. Po besedah naših sogovornikov bo sicer za Slovenijo ključno zaveznike prepričati, da se bomo tokrat "res držali tega, k čemur smo se že zavezali".

Vsebino izhodišč, ki jih je za lansko udeležbo premierja Goloba na vrhu Nata potrdila prejšnja vlada, smo sicer razkrili na N1, kar je povzročilo dodatne napetosti v takratni koaliciji. Medtem ko sta predsednik SD Matjaž Han in koordinatorica Levice Asta Vrečko javno pozivala Roberta Goloba, da v Haagu ne podpre zaveze o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, pa se je ob našem razkritju izkazalo, da je izhodišča s takšno vsebino vlada že potrdila – in to z navedbo, da bo zaveza voditeljev o zvišanju obrambnih izdatkov "predstavljala ključno mednarodno zavezo Republike Slovenije na obrambnem področju".

V SD in Levici so se počutili izigrani s strani Svobode, saj da je bila ta točka na sejo vlade uvrščena tik pred zdajci, razprave o tem pa ni bilo. Kaj so vmes počeli vladni predstavniki manjših koalicijskih strank, sicer ni bilo nikoli povsem razjasnjeno. Robert Golob je nato na vrhu v Haagu enako kot ostali voditelji članic Nata zavezo o dvigu na pet odstotkov BDP do leta 2035 potrdil, a obenem hitel pojasnjevati, da Slovenijo zavezuje zgolj v državnem zboru sprejeta obrambna resolucija, ki govori o postopnem zviševanju obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030.

Tega se po besedah naših vladnih sogovornikov nameravajo držati tudi v aktualni koaliciji, pri čemer pa bodo pazili, da bo res šlo za jedrne obrambne izdatke, ki jih v Natu ne bodo postavljali pod vprašaj.