Generacija "kariernega minimalizma": Ali mladi res delajo manj – ali le drugače?

Nekoč je obstajal svet, v katerem so dolgi delavniki, neprestana dosegljivost na službeni telefon in odgovarjanje na elektronsko pošto ob poznih urah veljali kot glavni kazalniki predanosti karieri. Danes pa med mladimi zaposlenimi kroži ideja, o drugačnem odnosu do dela dela. Gre za ideje, kot so "Quiet quitting", "bare minimum Mondays" in v zadnjem času tudi "karierni minimalizem".

O tako imenovanem "quiet quittingu" oziroma tihi opustitvi nalog smo na N1 pisali že pred leti, ko se je izraz množično razširil po družbenih omrežjih.

Čeprav bi lahko ta izraz prevedli v "tiho odpoved", zaposleni v resnici delovnega mesta ne zapusti. Odloči se, da ne bo več opravljal dodatnega, neplačanega dela, ampak le naloge, za katere je dejansko zaposlen. To lahko vključuje tudi zavračanje neplačanih nadur in nedosegljivost zunaj njegovega delovnika.

Ko se zaposleni počutijo premalo cenjene ali pa so s svojo službo nezadovoljni, pogosto začnejo opravljati le najnujnejše naloge. Zato lahko "quiet quitting" pove veliko tudi o delovnem okolju in vodstvu podjetja, ne le o zavzetosti posameznega zaposlenega.

Zaposleni naredi le to, za kar je plačan

Ameriško podjetje Zenger Folkman, ki se ukvarja z razvojem vodenja, je odkrilo prav to povezavo. Jack Zenger in Joseph Folkman sta za Harvard Business Review zapisala, da je tiha opustitev nalog manj povezana s pripravljenostjo zaposlenega na trdo delo in bolj z odnosom, ki ga vodja vzpostavi do zaposlenih.

Podobno je že za nas pojasnjevala specialistka za razvoj kadrov in kulturo v podjetju Optiweb Klavdija Šernek. Po njeni oceni "quiet quitting" lahko izhaja iz nezadovoljstva, ki ga zaposleni ni želel ali upal izraziti, ali pa ga je izrazil, vendar ni bil slišan. Opozorila je tudi, da bo nezadovoljen zaposleni precej prej začel opravljati le tisto delo, ki ga od njega zahteva pogodba.

Od "quiet quittinga" do minimalističnih ponedeljkov

Pojavil se je tudi izraz "bare minimum Mondays", oziroma ponedeljki, ko zaposleni zavestno opravijo le najnujnejše delo. Izraz je razložila ustvarjalka vsebin Marisa Jo Mayes. Njena ideja izhaja iz pogoste prakse, ko ljudje že v nedeljo sestavljajo dolge sezname obveznosti in tako v ponedeljek vstopijo pod velik pritisk. Namesto takšnega začetka tedna naj bi mladi prvi delovni dan namenoma zmanjšali tempo in tako ohranili več energije za preostanek tedna.

Karierni minimalizem?

Vogue Italija pa je ob tem predstavil še en pojem: "karierni minimalizem". Pri tem prav tako ne gre za pomanjkanje ambicij ali malomarnost, temveč za idejo, da posameznik svoje delo opravlja dobro, a se zavestno odloči, da ga ne postavi v središče življenja. Po tej razlagi generacija Z ne želi nujno delati slabo, ampak daje večji poudarek kakovosti opravljenega dela kot številu ur, preživetih na delovnem mestu.

Delo na daljavo in fleksibilnost kot osrednji vrednoti

Microsoftov Work Trend Index iz leta 2022 je zajel 31.102 zaposlenih iz 31 držav. Skoraj polovica pripadnikov generacije Z in milenijcev je takrat razmišljala o zamenjavi službe, dobra tretjina pa tudi o selitvi in zaposlitvi, ki bi jim omogočala delo na daljavo.

Mlajše generacije so v primerjavi z drugimi bolj cenile možnost izbire kraja in časa dela, pozitivno delovno mesto ter občutek koristnosti.

Mladi ne želijo biti dosegljivi ves čas

Direktor Ekvilib Inštituta Aleš Kranjc Kuslan je že v preteklosti za N1 med težavami sodobnega delovnega okolja izpostavil nezmožnost odklopa od službe. Poleg zahtevnega tempa dela zaposlene obremenjuje tudi hiter tok elektronskih sporočil ter telefonskih klicev. Po njegovih besedah ljudje med delovnikom potrebujejo "tihe ure", ki služijo času za razmišljanje in težjim nalogam.

Večji del odgovornosti je na delodajalcu in na njegovi organizaciji. Če vodje zaposlenim pošiljajo elektronsko pošto ob poznih večernih urah, se bo tem zdelo, da morajo biti dosegljivi tudi zunaj svojega delovnika, kar prispeva k negativnemu odnosu.

Zato morda ni najboljše vprašanje ali Gen-Z dela manj, ampak zakaj ne želi več delati na enak način kot generacije pred njo.