Zunanje ministrstvo odgovorilo, zakaj je Slovenija prvič podprla ameriški embargo Kube

Kot smo poročali, so razmere na Kubi vse hujše. 9,5 milijona prebivalcev pestijo dolgotrajni izpadi elektrike, pomanjkanje goriva in plina. Zato sta vse težja tudi prevoz hrane s podeželja v mesta in oskrba prebivalstva z osnovnimi živili, mnogi kuhajo na drva in oglje. Ogrožena je tudi oskrba s pitno vodo, saj črpališča za delovanje potrebujejo elektriko.

Na globoko gospodarsko krizo ključno vpliva embargo ZDA, ki velja od leta 1960, razmere pa so se še poslabšale z letos uvedenimi ukrepi predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki omejujejo dobavo nafte na otok.

Generalna skupščina Združenih narodov vse od leta 1992 vsako leto z veliko večino glasov sprejema resolucijo, ki obsoja ameriški embargo. Za resolucijo je vedno doslej glasovala tudi Slovenija, na zadnjem glasovanju konec oktobra pa je Slovenija kot ena od le 17 držav na svetu glasovala proti.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) smo vprašali, zakaj je Slovenija spremenila svoje dolgoletno stališče in je glasovala drugače kot večina članic EU.

MZEZ: Situacija na Kubi ni posledica dolgoletnega ameriškega embarga

Ministrstvo, ki ga vodi Tone Kajzer, smo vprašali, kaj je razlog, da je Slovenija spremenila svoje dolgoletno stališče in kako je glasovanje proti ukinitvi embarga v interesu naše države, pa tudi, ali MZEZ ocenjuje, da bo embargo, katerega ukinitve Slovenija ni podprla, prinesel koristi za prebivalstvo Kube, ki trpi zaradi pomanjkanja elektrike, goriv in hrane.

"Zavedamo se, da se prebivalstvo Kube že dlje časa sooča s slabimi gospodarskimi razmerami in humanitarno krizo zaradi vse pogostejših in dolgotrajnejših izpadov električne energije, pomanjkanja zdravil in hrane, propadanja javnih storitev ter težav pri dostopu do najosnovnejšega zdravstvenega varstva," so odgovorili z ministrstva in pojasnili, da "po oceni Slovenije nastala situacija ni posledica dolgoletnega ameriškega gospodarskega, trgovinskega in finančnega embarga, iz katerega je izzvzeta humanitarna pomoč, ampak predvsem več desetletij trajajoče odločitve kubanskih oblasti, ki so ob pomanjkanju politične volje za demokratizacijo povzročile strukturne pomanjkljivosti in neučinkovitost gospodarskega sistema."

Kot pravi MZEZ, morajo gospodarske in socialne reforme v državi, upoštevajoč vladavino prava, pluralizem in demokratičnost, vključevati polno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin kubanskega prebivalstva. Nespoštovanje mednarodno priznanih državljanskih, političnih in gospodarskih pravic ter svoboščin se je po državljanskih protestih julija 2021 še zaostrilo.

"Zaradi zgoraj omenjenih argumentov je Slovenija na letošnjem glasovanju o resoluciji Generalne skupščine OZN za odpravo embarga glasovala proti," so sporočili.

Pod Trumpom spremembe pri glasovanju

Generalna skupščina ZN je vsako leto od leta 1992 resolucijo sprejela z veliko večino. Praviloma so za glasovale skoraj vse države sveta, razen ZDA in Izraela. V času, ko je bil ameriški predsednik Barack Obama, ki je nekoliko omilil sankcije proti Kubi, pa so se celo ZDA in Izrael vzdržali in niso glasovali proti.

Leta 2019 je bil izid 187 proti 3 (takrat je poleg ZDA in Izraela proti glasovala še Brazilija pod vodstvom desničarskega predsednika Jaira Bolsonara). Leta 2020 zaradi pandemije glasovanja ni bilo, leta 2021 je bil izid 184 proti 2, leta 2022 185 proti 2, v letih 2023 in 2024 pa 187 proti 2.

Ko se je leta 2025 v Belo hišo vrnil Trump, ki je v svojem drugem mandatu zaostril politiko do Kube, in začel pritiskati na svoje zaveznike, naj nasprotujejo resoluciji, se je razmerje spremenilo. Lani je število glasov v podporo Kubi upadlo na 165 proti 7, letos pa na 130 proti 17.

Poleg ZDA, Izraela in Slovenije so letos proti resoluciji glasovali še Argentina, Bosna in Hercegovina, Češka, Ekvador, Kolumbija, Kostarika, Litva, Madžarska, Maroko, Paragvaj, Severna Makedonija, Trinidad in Tobago, Združeni arabski emirati ter Ukrajina.

Resolucije Generalne skupščine sicer niso pravno zavezujoče, vendar izražajo moralno stališče mednarodne skupnosti.

Da so ameriški ukrepi močno zaostrili pomanjkanje goriva in ogrozili delovanje osnovnih storitev, so letos maja opozorili neodvisni strokovnjaki Združenih narodov. Da pomanjkanje goriva ovira prevoz in distribucijo osnovnih dobrin po državi, pa je opozoril Svetovni program za hrano (WFP) ZN.

Slovensko zunanje ministrstvo smo vprašali še, ali Slovenija nudi humanitarno pomoč Kubi in če da, kakšno?

"Slovenija Kubi trenutno ali v preteklih letih ne namenja dvostranske uradne razvojne ali humanitarne pomoči. Ločene iniciative, ki potekajo v tej smeri, so organizirane s strani civilne družbe in niso povezane z uradno slovensko razvojno pomočjo," so odgovorili.