Propad banke sprožil politično krizo: paragvajski predsednik napovedal odstop

Paragvaj je po propadu ene največjih digitalnih bank v državi zajela politična kriza. Predsednik Santiago Peña je zaradi množičnih protestov in izgube podpore lastne stranke napovedal odstop, le nekaj minut pozneje pa je spodnji dom parlamenta soglasno izglasoval ustavno obtožbo proti njemu. Propad banke Ueno, povezane s predsednikovo vlado, je več milijonom ljudi onemogočil dostop do prihrankov.
Spodnji dom paragvajskega parlamenta je soglasno izglasoval ustavno obtožbo proti predsedniku Santiagu Peñi, le nekaj minut po tem, ko je ta napovedal odstop, piše ameriška tiskovna agencija Associated Press (AP).
Politično krizo je sprožil propad velike digitalne banke Ueno, povezane z njegovo vlado, zaradi katerega so ostali zamrznjeni prihranki več milijonov ljudi. Bančni zlom je sprožil množične ulične proteste, predsednik pa je izgubil tudi podporo lastne stranke.
Po poročanju časnika El País je spodnji dom parlamenta zavrnil Peñov odstop, da bi preprečil, da bi kot dosmrtni senator pridobil imuniteto, in tako omogočil morebitne sodne postopke proti njemu. Končna odločitev o njegovi odstavitvi je zdaj v rokah senata.

Peña je odstop napovedal v videoposnetku, objavljenem na družbenem omrežju X, medtem ko so poslanci že razpravljali o njegovi ustavni obtožbi. Na predsedniškem položaju naj bi ga nasledil podpredsednik Pedro Alliana, ki bi mandat opravljal do 15. avgusta 2028.
"Odločil sem se, da podam odstop s položaja predsednika republike," je dejal Peña, ki je bil nekoč vlagatelj v podjetje, povezano z banko Ueno. Pojasnil je, da se je za ta korak odločil zaradi stabilnosti države, družbenega miru in ohranitve demokratičnih institucij.
Predsednik se je državljanom tudi opravičil, vendar ni neposredno prevzel odgovornosti za bančno krizo, ki je državo pahnila v finančne in politične pretrese, piše AP. Ob tem je poudaril, da je njegova prednostna naloga zagotoviti, da bodo varčevalci dobili nazaj svoj denar.
Panika in jeza med paragvajskim prebivalstvom
Banka Ueno se je v manj kot petih letih iz razmeroma neznane finančne družbe razvila v eno najbolj prepoznavnih bank v Paragvaju, navaja AP. Po lastnih navedbah je imela med strankami več kot 60 odstotkov odraslih prebivalcev države.
Še prejšnji mesec je poročala, da hrani približno 800 milijonov dolarjev depozitov javnega sektorja, kar je predstavljalo približno četrtino vseh njenih depozitov. Med njimi so bila tudi sredstva upravljavcev velikih paragvajskih hidroelektrarn, poroča Deutsche Welle.
Paragvajska centralna banka je v torek prevzela nadzor nad banko Ueno, potem ko je ugotovila, da je njen količnik kapitalske ustreznosti padel na manj kot polovico zakonsko predpisanega minimuma. Napovedala je prenos računov strank in premoženja, ki še ohranja vrednost, na druge banke, preostanek pa namerava likvidirati.

Bančna aplikacija, plačilne kartice in nakazila so prenehali delovati, poslovalnice pa so zaprle vrata. Pred njimi so se začele zbirati dolge vrste zaskrbljenih varčevalcev, ki niso mogli dostopati do svojih prihrankov. V sredo je množično odpiranje novih računov pri drugih bankah povzročilo tudi izpade njihovih mobilnih aplikacij, kar je med prebivalci še okrepilo paniko, poroča AP.
Oblasti so pozvale k mirnosti in sporočile, da so že začele vračati denar varčevalcem. Približno 280.000 ljudem, ki so imeli bančni račun izključno pri banki Ueno, so začele odpirati nove račune pri drugih bankah. "Bančni sistem je stabilen," je zatrdil Pedro Acosta Bernal, ki je bil v sredo imenovan za začasnega guvernerja centralne banke, potem ko je Carlos Carvallo na Peñovo zahtevo odstopil.

V povezavi s propadom banke so oblasti pridržale osem njenih visokih vodilnih uslužbencev, med njimi ustanovitelja Miguela Vázqueza in predsednika banke Juana Manuela Gustaleja, piše AP.
Bančni zlom je sprožil množične proteste, ki so paragvajsko prestolnico Asunción pretresali že tretji dan zapored. Med protesti je posredovala tudi policija, ki je proti množici uporabila solzivec in gumijaste izstrelke.
Številni protestniki propada banke Ueno ne vidijo zgolj kot posledice tveganega bančnega poslovanja, temveč tudi kot primer korupcije in tesnih povezav med politično oblastjo ter finančnimi institucijami. Paragvaj se sicer po najnovejšem indeksu zaznave korupcije mednarodne organizacije Transparency International uvršča med najslabše ocenjene države v Južni Ameriki. Slabše od njega je uvrščena le Venezuela, še piše AP.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje