Lahko tudi Slovenijo prizadene podobna katastrofa kot Nepal?

Natančne okoliščine katastrofe, ki je pred dnevi prizadela Nepal in Tibet, znanstveniki še vedno preučujejo.

Kot smo že pisali, prve analize kažejo, da je dogodek sprožil obsežen podor ledenika oziroma ledu in kamenja.

Kot ugotavljajo strokovnjaki, se je približno 0,2 kvadratnega kilometra velika masa ledu odlomila na nadmorski višini okoli 5.200 metrov in nato padla več kot kilometer globoko.

Udar je povzročil močan seizmični signal z magnitudo 5,2, zaradi česar so razlog za podor sprva pripisovali potresu, kasneje pa ugotovili, da je bil podor tisti, ki je sprožil signal.

Sprožil se je silovit tok vode, blata in grušča. Reke so v kratkem času narasle za več metrov, poplavni val pa je za seboj puščal opustošenje.

Spodnji posnetek, ki ga je objavil France 24, kaže rekonstrukcijo katastrofe, glede na dosedanje znane podatke.

Strokovnjaki opozarjajo, da utegnejo biti takšni dogodki v prihodnosti pogostejši in ogroziti na milijone ljudi. Vzroka za to pa sta segrevanje ozračja in taljenje ledu, ki spreminjata stabilnost visokogorskega sveta.

Pod ledeniki nastaja vse več jezer

Na eno od nevarnosti, povezanih z umikanjem ledenikov, je opozorila že raziskava, ki jo je mednarodna skupina znanstvenikov objavila v reviji Nature Communications leta 2023.

Raziskovalci z univerz Newcastle in Canterbury ter drugih ustanov so preučili nevarnost tako imenovanih nenadnih izbruhov ledeniških jezer (angleško: glacial lake outburst floods/GLOF).

Ko se ledenik zaradi segrevanja in izgubljanja ledu umika, lahko za njim ostane kotanja, v kateri se začne zbirati voda.

Tako nastane ledeniško jezero, ki ga lahko zadržuje morena – nasip kamenja in drugega materiala, ki ga je za seboj pustil ledenik – ali sam led.

Takšna jezera niso nujno nevarna.

Težava nastane, če naravna pregrada nenadoma popusti ali če v jezero pade velika količina kamenja ali ledu in sproži val.

Voda se lahko takrat v zelo kratkem času izlije v dolino ter s seboj odnese kamenje, blato in drevesa.

Posledice takšnih dogodkov so lahko katastrofalne, poplavni tokovi in tokovi drobirja pa lahko prizadenejo območja več deset kilometrov navzdol.

Spodnji posnetek kaže, kako nenaden izbruh lahko nastane.

Ogroženih okoli 15 milijonov ljudi

Raziskovalci so analizirali 1.089 porečij z ledeniškimi jezeri v 30 državah. Ugotovili so, da na teh območjih živi približno 90 milijonov ljudi, okoli 15 milijonov pa jih živi na območjih, ki bi jih lahko prizadel izbruh ledeniškega jezera.

To sicer ne pomeni, da je vseh 15 milijonov ljudi v neposredni nevarnosti ali da bodo jezera nad njimi nekoč zagotovo popustila.

Avtorji namreč poudarjajo, da je brez natančnega poznavanja posameznega jezera težko oceniti verjetnost, da se bodo nenadoma izpraznila.

Več kot polovica vseh potencialno izpostavljenih ljudi živi v samo štirih državah: Indiji, Pakistanu, Peruju in Kitajski.

Največ ljudi je potencialno izpostavljenih v visokogorski Aziji (Kitajski, Pakistanu in Indiji) – približno 9,3 milijona oziroma 62 odstotkov vseh izpostavljenih prebivalcev na svetu.

Izpostavljena območja pa so tudi v Južni Ameriki in v Evropi.

Nevarnost obstaja tudi v evropskih Alpah

Evropa oziroma njen alpski del z ledeniki ne v primerjavi s Himalajo ali Andi v precej boljšem položaju, vendar nevarnost ni povsem odsotna.

Evropske Alpe imajo med velikimi gorskimi območji, ki jih je zajela raziskava, najnižjo oceno razmer ledeniških jezer.

Poleg tega imajo alpske države praviloma dobro infrastrukturo, sisteme spremljanja in veliko manjšo družbeno ranljivost.

Toda tudi evropska zgodovina kaže, da lahko ledeniška jezera ubijajo.

Raziskovalci navajajo, da je bilo v evropskih Alpah v zadnjih približno tisoč letih z nenadnimi izbruhi ledeniških jezer neposredno povezanih 393 smrtnih žrtev.

Za primerjavo: samo v Peruju je v pogorju Cordillera Blanca v zadnjih sedmih desetletjih zaradi takšnih dogodkov umrlo več tisoč ljudi.

Novejše raziskave kažejo, da nevarnost znotraj Alp ni razporejena enakomerno.

Analiza, predstavljena februarja letos na srečanju Alpine Glaciology Meeting, je pokazala, da se dokumentirani izbruhi ledeniških jezer izraziteje kopičijo v zahodnih Alpah, kjer se večja koncentracija ledenikov prekriva s hitrim segrevanjem in primernimi topografskimi razmerami.

Pogosto so bili vključeni majhni in srednje veliki ledeniki na nadmorski višini med približno 2.000 in 3.000 metri.

Toda nenadni izbruhi ledeniških jezer so le ena od nevarnosti, ki se spreminjajo skupaj z alpskim visokogorskim okoljem.

Na to opozarja tudi raziskava, objavljena junija letos v reviji Natural Hazards and Earth System Sciences.

Med nevarnosti sodijo tudi ledeniški in skalni podori, drobirski tokovi ter dogodki, pri katerih se več procesov sproži drug za drugim, tako imenovani kaskadni procesi.

Avtorji ugotavljajo, da razpoložljive raziskave kažejo na povečevanje pogostosti in obsega premikov skalnih in ledenih mas v visokogorju, pri čemer med novejšimi katastrofami omenjajo Bondo v Švici leta 2017, La Bérarde v Franciji leta 2024 in Blatten v Švici leta 2025 - o slednji smo poročali tudi mi.

Kaj pa Slovenija?

Sloveniji katastrofe, kot je bila v Nepalu, zaradi podora ledeniških jezer ali ledenikov ne pretijo.

Še posebej, ker pri nas ni ledenikov velikega obsega ni več.

Spreminjanje razmer v visokogorju pa je za Slovenijo vseeno pomembno.

Ena od nevarnosti za ljudi, ki so posledica teh sprememba, so lahko skalni odlomi in podori.

"Skalni odlomi ostajajo pomemben in potencialno vse bolj relevanten naravni proces v gorskem svetu," je v odgovorih na naša vprašanja zapisala doc. dr. Mateja Jemec Auflič z Geološkega zavoda Slovenije (GeoZS ).

Dodala je, da se njihovo tveganje za ljudi lahko povečuje tako zaradi večjega obiska gora kot zaradi spreminjajočih se vremenskih in podnebnih razmer.

Ob tem je pojasnila, da Slovenija še nima dovolj dolge in homogene zbirke podatkov, s katero bi lahko statistično zanesljivo ugotovili, ali število skalnih podorov narašča.

"Podnebne spremembe verjetno ne pomenijo, da bo podorov povsod preprosto več. Pomenijo predvsem spremembo pogojev, v katerih skalne stene postajajo nestabilne – najbolj izrazito v visokogorju," je zapisala Jemec Auflič.

Med pomembnimi procesi, ki vplivajo na pojav teh podorov, je izpostavila spremembe v zmrzovanju in odtajanju, intenzivne padavine ter segrevanje visokogorskega okolja.

"V Sloveniji so skalni podori in odlomi zaradi reliefa in geološke zgradbe najbolj značilni za Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe ter ozke doline pod strmimi skalnimi stenami, vendar za zdaj ni modela, ki bi lahko napovedal, koliko več – če sploh – jih lahko pričakujemo do sredine ali konca stoletja," je zapisala geologinja.

Kako je videti skalni podor, prikazuje spodnji posnetek, ki ga je posnel alpinist v francoskih Alpah, na območju Mont Blanca. Posnetek je precej nazoren, na srečo pa se je za alpinista vse skupaj dobro končalo.

Da nevarnost ni zgolj teoretična, kažejo tudi letošnje intervencije gorskih reševalcev.

Iz Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), na katero smo prav tako naslovili vprašanja, so nam sporočili, da letos opažajo več intervencij zaradi skalnih podorov in padajočega kamenja.

Od začetka junija do 24 avgusta so tako zabeležili osem nesreč, povezanih z odlomi skal, sproženjem kamenja in podobnimi dogodki.

Podobno kot GeoZS tudi oni kot enega od možnih dejavnikov izpostavljajo temperaturna nihanja in ponavljajoče se zmrzovanje ter odtajevanje vode v razpokah kamnin, ki lahko povečuje krušljivost skale.

Še pomnimo plaz v Logu pod Mangartom?

Kako hitro se lahko proces visoko v gorah spremeni v katastrofo več kilometrov nižje, Slovenija dobro ve.

Novembra 2000 se je na območju Stož nad Logom pod Mangartom po dolgotrajnem in obilnem deževju sprožil velik plaz.

Plazovina se je ustavila v dolini Mangartskega potoka, se dodatno napojila z vodo in se nato ponovno sprožila kot izredno hiter drobirski tok.

17. novembra je plaz dosegel Log pod Mangartom in zahteval sedem življenj.

Katastrofa ni bila posledica umikanja ledenika in je ne moremo neposredno pripisati podnebnim spremembam.

Je pa nazoren slovenski primer tako imenovane kaskadne nevarnosti: začetni proces na gorskem pobočju lahko sproži verigo drugih procesov, katerih posledice se pokažejo daleč navzdol v dolini.

Če sklenemo: Katastrofa povsem enakega tipa in razsežnosti kot v Himalaji je zaradi povsem drugačnih – posebej ledeniških razmer – v Sloveniji malo verjetna.

Toda to ne pomeni, da slovensko visokogorje nima svojih nevarnosti.

Skalni podori, padajoče kamenje, intenzivne padavine in drobirski tokovi kažejo, da lahko tudi pri nas proces, ki se začne visoko na pobočju, ogrozi ljudi daleč pod njim.

Kako se bo njihova pogostost spreminjala s segrevanjem podnebja, pa za zdaj zaradi pomanjkanja dolgoročnih podatkov še ne moremo zanesljivo napovedati.