Oglaševanje

Nepričakovan dejavnik, ki prispeva k taljenju ledenika na Mount Everestu

author
T. Lo.
31. avg 2026. 10:11
Bazni tabor Mount Everest
Foto: PROFIMEDIA

Ledenik Khumbu nad baznim taborom Mount Everesta se že desetletja tali s pospešeno hitrostjo. Čeprav je glavni krivec bazni tabor, katerega poraba energije je ob vse večji turistični priljubljenosti Everesta skokovito narasla, pa k taljenju prispeva še en, veliko manj pričakovan dejavnik: uriniranje.

Oglaševanje

Mount Everest se je v zadnjih letih iz gore, katere vrh je bil rezerviran le za vrhunske alpiniste, spremenil v pravo turistično atrakcijo.

To je še posebej očitno v baznem taboru pod Everestom, kjer so za tisoče plezalcev in članov podpornih ekip, ki tam preživijo več mesecev, na voljo lokali, televizorji, brezžični internet, vroče prhe in celo šotori z ogrevanimi tlemi, piše The New York Times.

Nova študija zdaj razkriva, kakšno ceno za vse te dejavnosti plačuje taleči se ledenik Khumbu, ki leži tik nad baznim taborom. Raziskovalci ocenjujejo, da energija, potrebna za zagotavljanje vsega tega udobja, vsako pomlad povzroči taljenje približno treh milijonov kilogramov ledeniškega ledu in snega.

Leta 2023 so v baznem taboru za kuhanje, ogrevanje in oskrbo približno 1.600 šotorov z energijo porabili 824 jeklenk utekočinjenega naftnega plina, 18.935 litrov kerozina in 5.130 litrov bencina.

Več tisoč litrov urina na dan s seboj prinese posledice

Ena najbolj presenetljivih ugotovitev pa je, da naj bi bil za taljenje približno 154 ton ledu na ledeniku Khumbu odgovoren človeški urin.

"Če pijete več vode, jo morate tudi izločiti," je za New York Times dejal Khim Lal Gautam, strokovnjak za geoprostorske znanosti, vodilni avtor študije in glavni geodet Nepala. Pri tem je imel v mislih potrebo telesa po večji hidraciji na višjih nadmorskih višinah.

Na tisoče plezalcev in vodnikov na Mount Everestu vsak dan izloči več kot 6.000 litrov urina.

Bazni tabor Mount Everest
Foto: PROFIMEDIA

Stranišča z zbiralnimi jamami v baznem taboru zbirajo odpadke približno 2.000 ljudi, ki jih nato odvažajo v dolino, vendar večina ljudi urinira neposredno na ledenik, ki je vir pitne vode za lokalne skupnosti. "Ni vam treba biti znanstvenik, da bi videli, da vsako leto izgubljamo več ledu – to je mogoče videti s prostim očesom," je dejal Gautam, ki je od leta 2011 na Everestu preživel več kot 365 dni.

Čeprav je vpliv človeškega urina skrb vzbujajoč, je dr. Sudeep Thakuri, nepalski klimatolog, izredni profesor na univerzi Tribhuvan in soavtor študije, dejal, da ugotovitve "pravzaprav niso presenetljive ter da ima urin navsezadnje manjši vpliv kot vse gorivo, ki ga porabijo za ogrevanje, kuhanje in razsvetljavo".

Bazni tabor ostaja glavni porabnik

Raziskovalci so spremljali trende temperature površja v obdobju med letoma 1991 in 2023 ter rezultate iz baznega tabora primerjali z zasneženim delom ledenika in bližnjo lokacijo zunaj ledenika.

"Prav to je bilo osupljivo. Ugotovili smo, da se je temperatura na zasneženem območju zvišala le za polovico toliko kot v baznem taboru," je dejala soavtorica študije dr. Virginia Burkett, zaslužna znanstvenica pri ameriškem geološkem zavodu U.S. Geological Survey.

Temperature v baznem taboru so se zviševale približno dvakrat hitreje kot drugod na ledeniku. Gautam je opozorila, da bi bil vpliv človeka lahko še večji, saj v raziskavo ni vključil virov toplote, kot so helikopterji, pohodniki in jaki.

Bazni tabor Mount Everest
Foto: PROFIMEDIA

Lahko se ponovi scenarij z nepalsko-tibetanske meje

Čeprav spremembe po vsej Himalaji poganjajo širše podnebne spremembe, se je hitrost izgubljanja ledu na ledenikih Everesta od leta 2009 skoraj podvojila. In čeprav telesne tekočine k taljenju morda ne prispevajo toliko kot dejavnosti, kakršna je kuhanje, onesnaženje ogroža gospodarske dejavnosti v Nepalu, zlasti alpinizem, pa tudi vire pitne vode, proizvodnjo hidroelektrične energije in namakanje.

Gautam je opozorila tudi na nevarnost smrtonosnih poplav zaradi nenadnih izbruhov ledeniških jezer, ki naj bi po prvih poročilih povzročili nedavne uničujoče poplave v Nepalu in na Kitajskem. Takšno lokalizirano taljenje lahko "povzroči več plazov in že tako nevaren vzpon naredi še nevarnejši", je opozoril dr. Peter Hackett, raziskovalec vplivov visoke nadmorske višine, ki pri študiji ni sodeloval.

Pogled kazijo tudi drugi izločki

Strokovnjaki opozarjajo tudi na estetske posledice, ki pa jih je težje količinsko ovrednotiti. "Nič ni hujšega, kot ko prideš v višinski tabor, ob sončnem zahodu pogledaš proti obzorju in zagledaš na desetine in desetine zamrznjenih človeških iztrebkov," je dejal Hackett, ki se je leta 1981 sam povzpel na vrh.

Plezalci naj bi svoje iztrebke zbirali v posebne sanitarne vrečke in jih odnesli z gore, vendar je višje, ko se vzpenjajo, pravila vse težje upoštevati, zlasti ker zaradi pomanjkanja kisika vsak gib postane zahtevnejši.

Dr. Burkett je dejala, da ugotovitve študije kažejo tudi na širši vpliv alpinizma in podnebnih sprememb po svetu. Po njenih besedah bi lahko selitev baznega tabora pod Everestom z ledenika na stabilna tla olajšala logistiko, denimo helikoptersko oskrbo – in morda upočasnila lokalizirano taljenje. Takšna odločitev bi lahko postavila tudi precedens za zaščito drugih ogroženih območij.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih