Na Portugalskem odkrili novo vrsto strupenega pajka

V Portu na severu Portugalske so odkrili novo vrsto strupenega pajka – znanstveno poimenovanega Loxosceles laeta, poroča Euronews.

V slovenščini pajek nima ustreznega imena, anglosaška literatura pa ga pozna kot "čilskega samotarja". Ta izraz bomo uporabljali tudi v tem članku.

Prvi primerek, samca, so po naključju odkrili 10. septembra 2025 na steni na trgu Campo dos Mártires da Pátria v Portu.

Drugega, prav tako samca, so našli 10. januarja 2026 – mrtvega na lepljivi pasti, ki ni bila namenjena lovljenju pajkov.

Strupeni pajek izvira iz zahodnega dela Južne Amerike in ga običajno najdemo v državah, kot sta Brazilija in Argentina.

Kako je prišel na Portugalsko, ni znano, večina teh pajkov, ki jih najdemo izven Južne Amerike, pa se je razširila zaradi mednarodne trgovine, menijo raziskovalci.

Ugriz čilskega samotarja ima različne posledice – od blagih do hudih, vključno z redkimi smrtnimi izidi.

Pogosta posledica je oteklina, med hujšimi pa glavoboli, vročina, občutek slabosti pa tudi nekroza (razpad tkiva) na območju ugriza.

Eden od raziskovalcev, ki je sodeloval pri odkritju, entomolog José Manuel Grosso-Silva iz Prirodoslovnega in znanstvenega muzeja univerze v Portu, je za Euronews poudaril, da zaradi plašnega vedenja in življenjskih navad te vrste ni razloga za preplah.

"Verjetnost, da bi ljudje naleteli na to vrsto ali da bi jih ugriznila, je majhna," pravi.

Grosso-Silva je s kolegom, biologom Franciscom Gilom, o odkritju poročal na znanstvenem portalu Research Gate, njun članek pa predstavlja zapis o tej vrsti na Iberskem polotoku.

Na Portugalskem že obstaja sorodna, domača vrsta strupenega pajka

Na Portugalskem pa že več desetletij živi še ena vrsta strupenega pajka iz iste družine, ki je razširjena po večjem delu države.

Gre za vrsto Loxosceles rufescens (tudi ta vrsta slovenskega imena nima, anglosaški viri pa ga prevajajo kot "sredozemski samotar", op. p.)

Pripadniki obeh vrst so med seboj podobni tako po zgradbi telesa kot po vedenju.

"Pajki obeh vrst so enakomerno rjave barve brez vzorcev, mreže pletejo na stenah, v kotih ter drugih skritih in temnejših prostorih, najbolj dejavni pa so ponoči," je pojasnil Grosso-Silva.

Tudi ugriz sredozemskega samotarja je strupen in v znanstveni publikaciji Portugalskega združenja za interno medicino je leta 2023 bil opisan primer 48-letne ženske, ki jo je pajek te vrste ugriznil med obiskom mestnega parka.

Po ugrizu v zatilje se je najprej pojavila oteklina brez takojšnje bolečine. V naslednjih 24 urah pa so se simptomi poslabšali – pojavili so se vse močnejši glavoboli, slabo počutje, občutek vročine, utrujenost ter nekroza in rdečina na mestu ugriza.

Kasneje se je luščenje kože pojavilo tudi na drugih delih telesa, celo na ustni sluznici. Žensko so iz bolnišnice odpustili po 16 dneh brez trajnih posledic.

Nove vrste postajajo vse pogostejše

Na Portugalskem je danes stalno prisotnih že več kot 300 vrst žuželk iz različnih delov sveta, številne med njimi pa je nehote razširil človek zaradi vse intenzivnejšega prevoza blaga.

Poleg tega urbanizacija ter monokulture, kot so obsežni nasadi evkaliptov in poljščin, kot je koruza, zmanjšujejo naravne habitate že obstoječih vrst živali in rastlin, kar spreminja ekosisteme in ustvarja pogoje za širjenje novih.

K razmnoževanju in širjenju teh tujerodnih vrst lahko prispevajo tudi naraščajoče globalne temperature.

Čilskega samotarja so našli tudi že na Finskem in v Nemčiji

Čilskega samotarja so sicer v Evropi že odkrili. Prvi zapis o tej vrsti na evropskih tleh sega v leto 1972, ko so jo odkrili v stavbi Oddelkov za zoologijo in genetiko univerze v Helsinkih na Finskem.

Domnevajo, da so pajka tja prinesli ljudje in da se je ustalil v notranjosti stavbe, kjer so bile temperature višje, saj na prostem v finskem podnebju skoraj zagotovo ne bi preživel.

Leta 2025 so primerek te vrste odkrili tudi na univerzi Eberharda Karla v Tübingenu v Nemčiji, in sicer v kletnih prostorih ustanove.

Obstajajo tudi navedbe o morebitni prisotnosti vrste v Italiji. Ker pa spletna stran, na kateri je bil ta podatek prvotno objavljen, ni več dostopna, ta zapis za zdaj ostaja nepotrjen, piše Euronews.