Ni pomembno le, kaj, ampak kdaj jemo. Povezano je z dolžino življenja

To, kar jemo, je ključno za ohranjanje zdravega življenjskega sloga. Uravnotežen obrok, bogat z bistvenimi mikrohranili, telesu ne zagotavlja le energije, temveč lahko pomaga tudi pri zaščiti pred presnovnimi in srčno-žilnimi boleznimi.

Ali je poleg "vsebine" obrokov pomemben tudi čas, ko jemo?

To vprašanje so si zastavili kitajski raziskovalci z univerze za znanost in tehnologijo Huažong v Vuhanu in preučili podatke iz velike ameriške raziskave o prehranjevalnih navadah več kot 30.000 Američanov, starih 40 ali več let, v obdobju 1999–2018.

Podatki so pokazali, da je čas prvega in zadnjega dnevnega obroka lahko povezan s tveganjem za smrt in skupno pričakovano življenjsko dobo.

Najbolj zanimiva je glavna ugotovitev: čas prvega in zadnjega dnevnega obroka je bil statistično povezan s tveganjem smrti in pričakovano življenjsko dobo.

Kasnejši zajtrk je bil povezan v večjim tveganjem smrti. Tako so najmanjše tveganje smrti imeli ljudje, ki so zajtrkovali med 7. in 8. uro zjutraj.

Pri tistih, ki so prvi obrok zaužili med 8. in 10. uro, je bilo tveganje višje za 10 odstotkov, še malo višje (19 odstotkov) pa pri tistih, ki so zajtrkovali med 10. in 12. uro.

Pri ljudeh, ki so prvi obrok zaužili šele po poldnevu, pa je bilo tveganje smrti kar za 29 odstotkov višje.

Podobne povezave so našli pri srčno-žilni umrljivosti.

Pri zadnjem obroku je bilo najnižje tveganje ugotovljeno pri uživanju hrane okoli 19. do 20. ure, najvišje pa pri ljudeh, ki so jedli po polnoči.

Ugotovitve so bile objavljene v reviji European Journal of Clinical Nutrition.

Še bolj zanimiv je izračun življenjske dobe.

Pri 50-letnikih je bila ocenjena pričakovana življenjska doba ljudi, ki so prvič jedli šele po 12. uri, v povprečju za 2,46 leta krajša kot ljudeh, ki so prvi obrok zaužili med 7. in 8. uro zjutraj.

Pri tistih, ki so zadnji obrok zaužili po polnoči, je bila krajša za približno 2,35 leta.

Kot najugodnejši časovni obdobji za prehranjevanje naj bi tako bili med 7. in 8. uro zjutraj za zajtrk in med 19. in 20. uro zvečer za večerjo.

Omejitve raziskave

Raziskovalci poudarjajo, da rezultati sicer kažejo na možne povezave med časom obrokov, umrljivostjo in pričakovano življenjsko dobo, ker pa je šlo za tako imenovano opazovalno raziskavo, to še ne pomeni dokazov, da čas obrokov resnično povzroča zgodnejšo smrt.

Raziskava ima namreč pomembno omejitev: ura obroka sama po sebi ne pove, kdaj se je človek zbudil ali kakšen je njegov delovni ritem.

Prvi obrok ob 12. uri lahko za nekoga pomeni preskakovanje zajtrka, za nočnega ali izmenskega delavca pa povsem običajen obrok po prebujanju.

Kljub temu raziskovalci zagovarjajo širši pristop k zdravi prehrani, pri katerem bi lahko bil optimalen čas obrokov poleg kakovosti prehrane pomemben dejavnik pri izboljševanju zdravja prebivalstva, piše portal phys.org.