Novo odkritje o žirafah spreminja pogled na njihovo inteligenco

Že kar nekaj živalskih vrst je, za katere zagotovo vemo, da so sposobne matematičnega mišljenja – znajo šteti do določene količine ali izvajati oziroma se naučiti izvajati naloge, ki terjajo vsaj osnovne računske operacije.

Preproste računske naloge so tako uspešno opravili vrane, golobi, opice in celo nekatere vrste rib. Študije so pokazale celo, da je mogoče zelo preprostih matematičnih nalog naučiti tudi čebele.

Šimpanzi in afriške sive papige pa lahko celo rešujejo računske naloge z arabskimi številkami, pri čemer šimpanzi pravilno seštevajo do štiri, papige pa celo do osem.

Družini živalskih matematikov so se zdaj pridružile tudi žirafe, poroča Mail Online.

Uspešne pri seštevanju ...

Dolgovrate "kraljice savane" spadajo med parkljarje, skupino sesalcev, v katero sodijo tudi povodni konji, prašiči, kamele in jeleni.

Tudi nekatere od teh živali so že pokazale dobre sposobnosti razumevanja količin, medtem ko teh sposobnosti pri žirafah še niso preučevali.

Štiri odrasle žirafe iz živalskega vrta v Barceloni pa so dokazale, da znajo uspešno rešiti naloge, ki so primerljive s seštevanjem in odštevanjem v mislih.

V raziskavi, objavljeni v reviji Scientific Reports, so žirafam zastavili dve nalogi.

Prvo prikazujejo spodnje slike.

(slika a) Potem ko so raziskovalci posode napolnili s hrano zunaj vidnega polja žirafe, so jih postavili pred preizkušano žival.

(slika b) Rumeni posodi so odprli za pet sekund in razkrili začetni količini hrane.

(slika c) Nato so rumeni posodi zaprli in za pet sekund odprli zeleno posodo, v kateri so jim pokazali količino korenčkov.

(slika d) Korenčke so nato enega za drugim iz zelene dodali v eno od rumenih posod.

(slika e) Za pet sekund se je raziskovalec dotaknil obeh posod, med katerima je žival izbirala, s tem so preprečili tako imenovani učinek usmerjanja pozornosti zaradi dražljaja oziroma, da bi bila žirafa bolj pozorna le na posodo, v katero so dodali korenčke.

(slika f) Na koncu so žirafo pozvali, da izbere eno od rumenih posod.

Naloga žiraf je bila, da izberejo rumeno posodo, v kateri je več korenčkov.

Ključnega pomena je bilo, da so posode, v katerih so bili korenčki, po nekaj sekundah pokrili, zato so morale žirafe število korenčkov ves čas spremljati in seštevati zgolj v mislih.

Dve od štirih žiraf sta dosledno pravilno ugotavljali, katera posoda vsebuje največ korenčkov.

... pri odštevanju manj

V drugem primeru so živalim pokazali prazno zeleno posodo, nato pa iz ene rumene posode vzeli nekaj korenčkov in jih prestavili vanjo – s tem so prikazali odštevanje.

Tudi tokrat so morale izbrati rumeno posodo, ki je imela več korenčkov, to pa so lahko storile le tako, da so v mislih od števila korenčkov v rumeni posodi odštele korenčke, ki so jih raziskovalci prestavili v zeleno posodo.

Pri tej nalogi pa so se žirafe odrezale precej slabše, kar pomeni, da jim odštevanje "ne leži" najbolj.

"Tako kot pri ljudeh"

Rezultati so tako pokazali, da si vsaj nekatere žirafe zapomnijo opažene količine, te informacije po spremembah v mislih posodobijo in se nato na podlagi teh predstav odločajo.

"Rezultati so skladni s tem, kar opažamo pri ljudeh," je za portal povedal Iker Loidi, doktorski študent na univerzi v Barceloni, soavtor raziskave. "Posamezniki se razlikujejo v sposobnosti reševanja številskih nalog, odštevanje pa je na splošno težje od seštevanja."

Kot je pojasnil, odštevanje aktivira možganska področja, ki so specializirana za zahtevnejšo in bolj nadzorovano obdelavo informacij, medtem ko seštevanje teh področij ne spodbuja v enaki meri.

Sposobnost "računanja" je morda žirafam pomagala preživeti

Kljub temu ugotovitve kažejo, da so matematične sposobnosti žiraf precej naprednejše, kot so raziskovalci pričakovali.

To pomeni, da imajo žirafe kognitivne temelje, ki bi lahko omogočali tudi razvoj zahtevnejših računskih sposobnosti.