Odkritje, ki preseneča: 115 milijonov let stara dinozavrova kri?

Daleč so že časi, ko so paleontologi izkopavali samo okamenele kosti starodavnih prebivalcev Zemlje, dinozavrov.

Zbirko ostankov so popolnili tudi z ostanki zob, kože, perja, jajc in celo iztrebkov.

Zdaj pa je raziskovalna skupina pod vodstvom znanstvenikov z avstralske univerze Curtin dosegla nov preboj, o katerem so poročali v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.

V žilnih kanalih 115 milijonov let starega dinozavrovega fosila so našli strukture, za katere domnevajo, da so fosilizirane rdeče krvničke, skupaj z molekulami, ki izvirajo iz krvi, poroča portal Science Alert.

Do odkritja so prišli pri preučevanju fosila, ki so ga leta 2008 našli v rudniku v Braziliji. Kosti so pripadale desni nogi dinozavra vrste Aratasaurus museunacionali, majhnega teropoda, ki je živel pred približno 115 milijoni let.

Ob podrobnejšem pregledu so v kosteh odkrili fosilizirane žilne kanale, v njih pa pravo zakladnico mikrostruktur.

"Ko smo kost aratazavra preučili na mikroskopski in kemijski ravni, smo naleteli na strukture, ki so bile osupljivo podobne celicam. Bile so približno prave velikosti, številne pa so se nahajale prav tam, kjer bi jih pričakovali – v žilnih kanalih," je za Science Alert pojasnila Kliti Grice, organska geokemičarka z univerze Curtin.

Dodatne analize potrjujejo odkritje

V zadnjih desetletjih je sicer že več raziskovalnih skupin poročalo o odkritju beljakovin in celic v dinozavrovih fosilih.

Toda takšne ugotovitve je bilo težko zanesljivo potrditi. Ni bilo zadostnih dokazov, da so celice res pripadale prvotni živali oziroma da ne gre za onesnaženje, ki je v fosil prodrlo po smrti živali.

"Znanstvenemu navdušenju mora zelo hitro slediti tudi skepticizem. Bolj ko je opažanje izjemno, tem skrbneje je treba preveriti vse druge možne razlage," je dejala Grice.

Zato so raziskovalci domnevne celice in material, ki je obdajal kosti, preučili z vrsto slikovnih, spektroskopskih in molekularnih analiz.

"Če pod mikroskopom opazimo nekaj, kar je videti kot krvna celica, je to zanimivo, vendar sama oblika še ni dovolj, da bi lahko potrdili njen biološki izvor," je povedala Grice.

"Kadar se več neodvisnih dokazov ujema, je to veliko prepričljivejše, kot če bi zgolj rekli: 'To je videti kot rdeča krvnička.'"

Najbolj spodbudno je bilo, da niso našli sledov, tako imenovanih onesnaževalcev, ki lahko pustijo lažni vtis, da gre za mikrostrukture, ki so pripadale umrli živali – na primer glive ali minerale, ki bi jih zaradi oblike lahko zamenjali za celične strukture.

Pomembno pa je bilo odkritje, da v izvlečku kosti prevladujejo kemijski elementi, ki sestavljajo spojino, imenovano hem, oziroma beljakovino, imenovano hemoglobin.

Ta beljakovina je značilna za rdeče krvničke in jim omogoča prenašanje kisika po telesu.

Toda kako so se lahko tako drobne in občutljive strukture ohranile tako dolgo?

Raziskovalci menijo, da je odgovor predvsem v posebnih geoloških razmerah, v katerih se je ohranil ta aratazaver.

Kot so ugotovili, so njegovi ostanki bili ujeti v mikrobni preprogi v plitvi vodi, v kateri skoraj ni bilo kisika, pri fosilizaciji pa je bila ključna mineralizacija z manganom.

Kljub vsemu je še potrebna previdnost

Kljub temu je tako kot pri vseh potencialno prelomnih raziskavah pomembno, da navdušenje spremlja zdrava mera previdnosti.

Da bi odkritje dokončno potrdili, morajo opraviti še dodatne raziskave in na podoben način preučiti tudi druge fosile ter preveriti, ali lahko tudi pri njih zasledijo podobne strukture.

"Še posebej me navdušuje možnost, da bi lahko ponovno preučili na tisoče fosilov, ki jih že hranijo muzejske in univerzitetne zbirke," je dejala Grice.

"Primerek, ki so ga pred desetletji izbrali za anatomske raziskave, lahko vsebuje tudi molekularne, mineraloške, izotopske in mikroskopske informacije, za katere takrat nihče niti ni pomislil, da bi jih iskal."

Jurski park? Pozabite

Profesorica Grice pa je poudarila, da raziskovalna skupina ni odkrila dinozavrove DNK in da nas odkritje prav nič ne približuje možnosti kloniranja teh prazgodovinskih živali.

"Zamisel o Jurskem parku v temelju temelji na predpostavki, da bi bilo mogoče pridobiti genetske informacije dinozavrov," je povedala za Daily Mail.

"Nismo našli ne dinozavrove DNK ne dinozavrovega genoma."

Darren Griffin, profesor genetike na univerzi v Kentu, se strinja, da je možnost odkritja uporabne dinozavrove DNK zaradi izjemne časovne oddaljenosti njihovega obstoja praktično zanemarljiva.

"Če se na področju raziskav DNK ne zgodi nekaj povsem nepričakovanega, so možnosti, da bomo kdaj našli DNK izumrlih dinozavrov, resnično izjemno majhne," je povedal za britanski časnik.

Dodal je, da bi za obuditev izumrlih vrst potrebovali veliko več kot zgolj sledove biomolekul.

"Mislim, da smo trenutno od tega še tako zelo oddaljeni, da o tem pravzaprav nima smisla razmišljati."

V spodnjem videoposnetku si lahko ogledate prispevek na YouTube kanalu univerze Curtin o odkritju.