Lovci na "podzemno zlato" v skrbeh, narava jim vse bolj obrača hrbet

V gričevju okoli italijanske Albe, ki slovi po svojih belih tartufih, se lovci na te dragocene podzemne gobe vsako leto 1. oktobra tradicionalno podajo na lov. A njihovo delo vse bolj otežuje nevarnost, ki ne preži pod zemljo, kjer iščejo tartufe, temveč nad njo – podnebnimi spremembami, piše Euronews.

Kot je za Euronews pojasnil predsednik italijanskega Nacionalnega centra za preučevanje tartufov Antonio Degiacomi, te dragocene glive za rast potrebujejo hladna in vlažna tla. Zaradi pomanjkanja padavin so tla letos suha in zbita, kar otežuje njihov razvoj.

A kljub slabši letini zanimanje za tartufe ne upada.

V Albi, kjer od 10. oktobra do 6. decembra poteka mednarodni sejem belih tartufov, so cene po besedah predsednika sejma Axela Ibertija za približno 20 do 30 odstotkov višje kot lani. Nedavno deževje je sicer nekoliko izboljšalo razmere, saj so se začeli pojavljati tudi večji primerki.

"Vsako leto je slabše"

Težave pa se ne pojavljajo le pri naših zahodnih sosedih, pač pa tudi na Hrvaškem, piše Euronews. Petar Alebić, ki tartufe išče v hrastovih gozdovih v okolici Zagreba, pravi, da je vsako leto slabše. "Zaradi suše so tartufi žal manjši in redkejši," je opozoril. Ocenil je, da je letošnji pridelek za približno 30 odstotkov manjši od običajnega, zato si dohodek vse pogosteje zagotavlja tudi z organiziranjem lova na tartufe za turiste.

Na vpliv podnebnih sprememb opozarja tudi mikolog Armin Mesić z Inštituta Ruđer Bošković. Po njegovih besedah visoke temperature in pomanjkanje padavin zmanjšujejo tako količino kot kakovost tartufov, krči pa se tudi območje, na katerem uspevajo. Beli tartufi lahko sicer na Hrvaškem dosežejo ceno do 4.000 evrov za kilogram.

Težave zaradi suše opažajo tudi nabiralci tartufov v slovenski Istri. Medtem ko je različne vrste črnih tartufov mogoče najti skozi vse leto, sezona belih traja le od sredine septembra do sredine januarja. Zaradi letošnje hude poletne suše pa jih nabiralci pričakujejo tudi do mesec dni pozneje kot običajno. Kot je za revijo Jana pojasnil dolgoletni istrski tartufar Zdenko Kocjančič, bi lahko ob posebej skromni letini njihova cena dosegla tudi okoli 5.000 evrov za kilogram.

Ali rešitve obstajajo?

Italijanski strokovnjaki kljub težavam menijo, da prihodnost belih tartufov še ni povsem izgubljena. Tudi sami raziskujejo možnosti prilagajanja gozdov podnebnim spremembam, med drugim z boljšim gospodarjenjem, namakanjem v sušnih obdobjih in sajenjem dreves.

Zato so v okolici Albe že začeli urejati nova javna območja za rast tartufov in saditi drevesa, ki bi jim lahko v prihodnosti zagotavljala primerne pogoje. "Gozd je dejanje ljubezni in vere za naslednji dve ali tri generacije," je za Euronews poudaril Iberti.

Pogozdovanje lahko pomaga znižati temperaturo tal, ohranjati vlago in preprečevati erozijo. Vendar rezultati ne bodo vidni čez noč, saj lahko mine več kot desetletje, preden novo zasajena drevesa postanejo primerna za rast tartufov. Raziskovalci ob tem preučujejo tudi talne mikroorganizme in drevesne vrste, odpornejše proti vročini in suši.