Supermravlje na pohodu po Sloveniji?

Majhna, dobre tri milimetre velika mravlja lahko povzroči velike težave. Koplje rove pod cestami in grize električne kable, kar povzroča izpade elektrike, motnje interneta in na tisoče evrov škode.

Gradi podzemna mravljišča, v katerih lahko živi na desetine milijonov mravelj in ki lahko zajamejo površino več hektarjev.

Preživi ostre nemške zime in se zelo dobro prilagodi spremenjenemu mestnemu okolju.

Tako piše britanski portal Mail Online, ki Otočane svari pred prihodom supermravlje, ki naj bi doslej osvojila Francijo, Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko, Švico in – Slovenijo.

"Zavzele" so že izolsko pokopališče, park v Kopru in center Ankarana

Članek je pritegnil našo pozornost, zato smo se odločili povprašati strokovnjake, ali je supermravlja res prisotna tudi pri nas.

Odgovor je bil pritrdilen.

ʺPrvi podatki o tej vrsti pri nas so izpred 15 let iz bližine pokopališča v Izoli; našli so jih na manjši parkovni površini. Pozneje, ko smo pregledali okolico, pa se je izkazalo, da vrsta poseljuje celotno pokopališče v Izoli in še bližnjo okolico,ʺ je za N1 povedal mirmekolog Gregor Bračko z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Mirmekologi so strokovnjaki, ki proučujejo mravlje.

Kot mnogo tujerodnih vrst je tudi veliko bezljavko v naše kraje najverjetneje prinesel človek.

Kdaj se je to zgodilo, ni znano, saj so bile mravlje lahko na izolskem pokopališču že dolgo pred tem, le da jim nihče ni posvetil dovolj pozornosti.

"So jih pa pred nekaj leti našli tudi v novem Centralnem mestnem parku v Kopru in v centru Ankarana," je še povedal Bračko. Tudi tam so lahko bile že veliko prej – morda celo prej kot v Izoli.

ʺKer gre pri vseh naših nahajališčih bolj ali manj za parkovne površine oziroma mesta, kjer sadijo rastline, so po vsej verjetnosti prišle s prevozom rastlinskega materiala ali prsti z drugih območij, kjer se ta vrsta pojavlja, verjetno od nekod v Sredozemlju,ʺ je pojasnil.

Več hektarjev velika mravljišča z milijoni mravelj

Ena od značilnosti velike bezljavke so že omenjena velikanska mravljišča, ki jih imenujejo tudi superkolonije.

Te so v resnici nekakšna mravljinčja somesta oziroma skupek bližnjih kolonij. V nasprotju z drugimi mravljinčjimi kolonijami pa med sosednjimi kolonijami velikih bezljavk ni agresije, ampak delujejo kot enotna super kolonija, z več milijoni delavk in številnimi maticami.

Take kolonije lahko poselijo velike površine. "Mravljišča so v glavnem v tleh, pogosto ob robovih kamnitih površin ali med tlakovci," je povedal Bračko.

Ukvarjajo se tudi z "živinorejo"

Tako velike kolonije pa je seveda treba nahraniti. Velike bezljavke so vsejede, njihova hrana so živi ali poginuli nevretenčarji, še pomembnejši pa so rastlinski sokovi.

Vendar velike bezljavke do teh sokov ne pridejo z napadanjem rastlin, ampak z ʺživinorejoʺ – gojijo namreč listne uši.

Te pijejo rastlinske sokove, potem pa izločajo tekočino, ki vsebuje veliko sladkorjev. To tekočino pa zbirajo mravlje, saj je pomemben vir energije.

V zameno za to medeno roso ali mano mravlje ščitijo uši pred plenilci, kot so pikapolonice in parazitske osice.

Pogosto jih tudi prenašajo na nove rastline, ker so boljši pogoji za njihovo prehrano – podobno kot človeški pastirji selijo črede živine na boljše pašnike.

"Pričakujemo lahko trend širjenja proti severu"

Kot zapisano, so velike bezljavke doslej opazili le na Obali. Se je morda vrsta že razširila tudi drugod po Sloveniji?

"Povsem mogoče je, da je prisotna že v notranjosti Slovenije, v mestnih parkih ali vrtnarijah," je povedal Bračko.

Sicer gre po izvoru za sredozemsko vrsto, se je pa vrsta zaradi različnih dejavnikov izkazala, da lahko preživi tudi relativno nizke temperature.

"Poleg tega so temperature v urbanih območjih višje kot v okolici, povprečna temperatura v Evropi raste, tako da lahko pričakujemo trend širjenja proti severu," je dodal.

Izkušnja iz Švice: "Bilo jih je toliko, da nismo več videli tal"

"Na območjih, kamor je ta vrsta zanesena, deluje kot invazivna vrsta," razlaga mirmekolog. Njihove superkolonije z agresivnimi delavkami pa negativno vplivajo na druge domorodne vrste nevretenčarjev, bodisi zaradi plenjenja ali ker izkoriščajo iste vire kot naše vrste.

Na nekaterih rastlinah lahko povzročajo škodo, tudi na vrtovih in poljih. Ponekod delajo škodo, ker izkopavajo pesek pod tlakovci.

Švicarska televizija SRF je poročala o primeru, ko je superkolonija velikih bezljavk zasedla polje krompirja, potem pa se v petih letih razširila z enega na pet hektarjev, kar ustreza velikosti sedmih nogometnih igrišč.

Vpliv so občutili tudi stanovalci bližnje večstanovanjske stavbe. Ena od stanovalk je povedala, da je bilo toliko mravelj, "da tal sploh nismo več videli".

V mestu Winterthuru se ta invazivna vrsta postavlja po robu celo večmilijardnemu železniškemu projektu, poroča švicarski Tages-Anzeiger. Naselile so se ravno na območju, kjer švicarska železnica načrtuje gradnjo predora.

Iz Nemčije pa so poročali, da so mravlje povzročale izpade elektrike, ker so lezle v razdelilne omarice, v mestu Kehl so lani celo zaprli otroško igrišče, ker so v celoti prekopale celotno območje.

So človeku nevarne?

Velike bezljavke človeku niso nevarne. Seveda pa bodo človeka napadle, če bo brkljal po njihovem mravljišču.

"Na splošno velja, da se bodo, če mravljam razdremo mravljišče, praviloma branile, človeka ali neko drugo žival pa bodo napadle," je povedal Bračko.

Pri tem so ene bolj, druge manj agresivne in enako kot druge mravlje tudi bezljavke iz svojih žlez izločajo strupene substance. "Razen pekoče bolečine pa po navadi ni drugih posledic," je še pojasnil.

"Uporaba insekticidov kar počez se praviloma ne izkaže za učinkovito"

Ali obstajajo načini, s katerimi bi lahko širjenje te invazivne vrste vsaj upočasnili, saj ga preprečiti verjetno ne moremo, nas je zanimalo.

"Zatiranje je potencialno lahko učinkovito, če gre za manjše površine, ki jih poselijo njihove superkolonije," je odgovoril Bračko.

"Uporaba insekticidov kar tako počez se praviloma ne izkaže za učinkovito. Iz Švice poročajo o uspešnem zatiranju superkolonije s sistematičnim večkratnim tretiranjem z insekticidi, med drugim z uporabo vab z insekticidom," je še dodal.