Znanstvenika razburila: "Ustvarite klope, ki bi ljudi okužili z alergijo na meso!"

Trditev znanstvenikov, da bi bilo "moralno upravičeno" okužiti z boleznijo, zaradi katere bi postali alergični na rdeče meso, je sprožila val ogorčenja.
Raziskovalca Parker Crutchfield in Blake Hereth z univerze Western Michigan sta leta 2025 objavila provokativen članek.
V njem sta zagovarjala stališče, da ima družba moralno "dolžnost" širiti klope, okužene z alfa-gal sindromom (AGS), oziroma ustvariti gensko spremenjene klope, ki bi ti bolezen prenašali.
AGS namreč povzroča alergijske reakcije ob uživanju rdečega mesa, vključno z govedino, svinjino in jagnjetino, zajčjega in drugega mesa sesalcev, pa tudi mlečnih izdelkov ter drugih proizvodov iz rdečega mesa.
Razlog za njuno stališče temelji na njunem prepričanju, da je uživanje mesa moralno napačno zaradi trpljenja živali in okoljske škode, ki jo povzroča mesna industrija.
Kaj je AGS?
AGS je bolezen, ki se na ljudi prenaša z ugrizi klopov in povzroča alergijske reakcije ob uživanju rdečega mesa, vključno z govedino, svinjino in jagnjetino, zajčjega in drugega mesa sesalcev, pa tudi mlečnih izdelkov ter drugih proizvodov iz rdečega mesa.
Večina obolelih pa lahko uživa meso perutnine in rib, morske sadeže in jajca.
Občutljivost je zelo individualna. Nekateri bolniki reagirajo samo na meso sesalcev, drugi pa tudi na mleko in mlečne izdelke, želatino živalskega izvora ali celo na zdravila ali medicinske izdelke živalskega izvora.
Simptomi segajo od blagih oblik koprivnice ali bolečin v želodcu do hudih primerov anafilaksije, pri kateri krvni tlak nenadoma pade, oseba pa zaradi otekanja dihalnih poti težko diha.
Bolezen ni smrtna, lahko pa zaplete nekatera medicinska zdravljenja, ki vključujejo sestavine živalskega izvora v določenih zdravilih, cepivih ali kirurških materialih.
Trenutno zanjo ni zdravila, zato morajo oboleli vse življenje izogibati izdelkom na osnovi rdečega mesa.
AGS sproži ugriz klopa vrste Amblyomma americanum, (angleško: lone star tick/klop osamljene zvezde), ki je razširjena po ZDA.
Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni ocenjuje, da ima AGS okoli pol milijona Američanov in da se vsako leto z boleznijo okuži okoli 15.000 ljudi.
Edini razlog, zaradi katerega klopov, ki bi na ljudi prenašali AGS, ne moremo širiti, je po njunem mnenju dejstvo, da znanstveniki trenutno nimajo enostavnega in učinkovitega načina za izvedbo tega na velikem obsegu.
Zato predlagata gensko spreminjanje klopov, ki bi postali sposobni prenašati to bolezen. "Če imava prav, potem smo danes dolžni raziskati in razviti zmogljivosti za širjenje klopno prenosljivega AGS ter jutri to širjenje tudi izvesti," sta zapisala.
Spodbujanje gensko spremenjenih klopov za širjenje AGS bi namreč po njunem mnenju izboljšalo svet in ljudem pomagalo postati bolj "krepostni", ker bi se izogibali mesu.
Avtorja nista izvedla nobenih medicinskih poskusov ali novih raziskav, s katerimi bi podprla svoje trditve.
Svoj članek sta označila kot filozofsko delo, ki uporablja etično razmišljanje različnih moralnih teorij in izhaja iz predpostavke, da je uživanje mesa slabo.
Biološki terorizem ali legitimna filozofska metoda?
Kljub temu je bil odziv javnosti zelo oster, saj so jima kritiki očitali, da zagovarjata okuževanje ljudi z boleznijo, poroča portal Mail Online.
"Namerno povzročanje izčrpavajoče bolezni ljudem je grozljiv in skrajno zloben zločin, ki bi moral biti najstrožje kaznovan," je na družbenih omrežjih neki uporabnik.
"Vsakega, ki bi si prizadeval širiti alfa-gal, bi morali soditi za zločine proti človeštvu," je zapisal eden od komentatorjev na omrežju X.
"Kdo je odločil, da je uživanje mesa ‘moralno’ napačno? Ljudje niso rastlinojedci," je dodal še eden od kritikov, še nekdo pa je zapisal: "Ali ni to biološki terorizem? Ali ne bi morali biti zaradi tega v zaporu?"
Medicinska fakulteta Homer Stryker MD School of Medicine pri univerzi Western Michigan je članek, objavljen v reviji Bioethics, branila z navedbo, da gre za "miselni eksperiment".
V izjavi za portal za preverjanje dejstev Snopes je fakulteta zapisala: "Miselni eksperimenti so dolgo uveljavljena in legitimna filozofska metoda."
"Njihov namen je preučevanje posledic etičnih zavez ter razkrivanje skritih predpostavk, da jih je mogoče kritično ovrednotiti. Ne gre za politične predloge niti za klinična priporočila."

"Primer moralnega paternalizma"
Raziskovalca Reiner Ebert in Christian Koeder pa sta v svojem odgovoru v reviji Bieethics zapisala, da je predlog Crutchfielda in Heretha "moralno nevzdržen in kontraproduktiven", čeprav delita njuno skrb za etično ravnanje z živalmi.
Najprej izpodbijata predpostavko, da bi povzročanje AGS zmanjšalo skupno trpljenje živali.
"Dokazi kažejo, da večina ljudi, ki se odpove rdečemu mesu, poveča porabo perutnine in rib, kar vodi do neto povečanja trpljenja živali ter števila ubitih živali," sta zapisala.
Poleg tega bi po njunem mnenju namerno okuževanje ljudi z AGS kršilo temeljne moralne pravice, zlasti pravico do telesne nedotakljivosti.
Avtorja spornega predloga sta koristi namerne okužbe z AGS primerjala s koristmi, ki jih prinaša cepljenje zoper nekatere druge bolezni.
Ebert in Koeder pa menita, da to ni res.
"Za razliko od cepljenja AGS ne prinaša nobene zdravstvene koristi, povzroča vseživljenjska tveganja in bi bil uveden na način, ki je nesorazmerno prisilen," sta pojasnila.
"Izogibanje rdečemu mesu zaradi strahu pred alergijskimi reakcijami odraža lastni interes, ne pa moralne vrline," sta v tretjem delu svojega ugovora ideji zapisala Ebert in Koeder in opozorila, da gre v predlogu za "primer moralnega paternalizma, ki tvega sprožitev psihološkega odpora in moralnega nasprotovanja".
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje