Leta 2016 je Dars podpisal pogodbo za uvedbo elektronskega cestninjenja za tovorna vozila, vredno 90,6 milijona evrov. Evropska investicijska banka, ki projekt sofinancira, je ocenjevala, da bomo za vse skupaj odšteli 105,4 milijona evrov, a do danes je projekt stal več kot 144 milijonov evrov, ugotavlja računsko sodišče. Dars mora poročilo najprej preučiti, nato ga bo komentiral.
Računsko sodišče je revidiralo načrtovanje in implementacijo elektronskega cestninjenja od leta 2006 do 2018 in preverilo, ali je bilo načrtovanje, izvajanje in zaključevanje uvedbe elektronskega cestninjenja učinkovito.
Spomnimo, da je posel cestninjenja, ki je bilo sprva načrtovano za vsa vozila, a je bilo na koncu omejeno na tovorna vozila, dobil konzorcij Telekoma Slovenije in podjetja Q Free z Norveškega.
Leta 2016 je bila s konzorcijem podpisana 90,6 milijona evrov (brez DDV) vredna pogodba za vzpostavitev in delovanje elektronskega cestninjenja, ki je poleg vzpostavitve sistema vključevala tudi desetletno delovanje sistema ter nekatere druge storitve, povezane z delovanjem sistema. Sistem elektronskega cestninjenja za vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase je začel delovati aprila 2018.
Računsko sodišče ugotavlja, da je bila uvedba elektronskega cestninjenja delno učinkovita. Kaj so ugotovili?
1. Pomanjkljivosti v razpisu
Pri pripravi razpisne dokumentacije so sodelovali številni strokovnjaki z različnih področij, vendar v strokovno komisijo za izvedbo tretjega mednarodnega javnega razpisa ni bil imenovan nihče s področja cestninjenja ali s področja cestninskega nadzora, ugotavlja računsko sodišče.
Merila za ocenjevanje ponudb so bila določena tako, da ni bilo mogoče preveriti točnosti informacij, navedenih v ponudbah.
K pogodbi s konzorcijem, ki ga vodi Telekom Slovenije, je bilo že do konca leta 2018 sklenjenih osem aneksov. “Z osmim aneksom se je pogodbena vrednost povečala na 93,1 milijona evrov,” ugotavlja računsko sodišče. Aneksi so torej ceno dvignili za 2,5 milijona evrov.
“Povečevanje pogodbene vrednosti je prikazano kot dodatna dela, v okviru katerih pa je šlo tudi za nabavo opreme z drugačnimi tehničnimi specifikacijami od prvotno dogovorjenih. Brisanje nekaterih postavk, navedenih v ceniku, pa je povzročilo, da se skupna pogodbena vrednost kljub dodatnim delom ni bistveno spremenila, dodajale so se tudi že obstoječe kategorije, na primer rezervni deli, dodatne storitve, tehnično delovanje, ki so bile vključene že v pogodbo za vzpostavitev in delovanje elektronskega cestninjenja,” ugotavlja sodišče.
Srdjan Živulović/BOBO
Pomemben element dviga cene uvedbe elektronskega cestninjenja predstavlja rušenje cestninskih postaj. Po oceni EIB bi morali za uvedbo elektronskega sistema cestninjenja, vključujoč stroške rušenja postaj, odšteti 105,4 milijona evrov. Plačali smo 144 milijonov evrov.
3. Nenačrtovani stroški rušenja postaj
Poleg povečevanja pogodbene vrednosti so v zvezi s tem projektom nastali še stroški, povezani z rušitvijo in preureditvijo cestninskih postaj in postajališč, ki jih do uvedbe elektronskega cestninjenja ni bilo mogoče odstraniti, ter cestišč.
Ti so do konca leta 2018 znašali vsaj 27,2 milijona evrov. To je strošek uvedbe elektronskega cestninjenja povečalo s 93,1 na 120,3 milijona evrov ali za 30 odstotkov. Kot ugotavlja sodišče, se je do danes po razpoložljivih podatkih cena dodatno dvignila: na 144,7 milijona evrov.
Računsko sodišče opozarja, da je s tem cena močno presegla oceno Evropske investicijske banke (EIB), ki sofinancira projekt in je ocenila, da bi moral celoten projekt stati 105,4 milijona evrov (vključujoč vzpostavitev in delovanje elektronskega sistema cestninjenja, rušitev in preureditev cestninskih postaj, postajališč in cestišč).
4. Neskladna cenovna politika
Računsko sodišče pa opozarja tudi na neskladje cenovne politike in virov financiranja s politiko Evropske komisije. Država se je namreč za projekt zadolžila pri EIB za 51 milijonov evrov.
Sodišče opozarja, da je ta vir financiranja dražji od lastnih sredstev. Poleg tega bo zmožnost odplačevanja posojila odvisna od prihodkov iz naslova cestnin. “Te so s strani vlade odvisne od morebitnega poviševanja cene za tovorna vozila na prevoženi kilometer in uprave družbe Dars od morebitnega zniževanja diferenciacije cestnine za ekološko čistejša tovorna vozila. Oboje ne predstavlja ustrezne cenovne politike glede na usmeritve Evropske komisije, ki teži k zmanjševanju stroškov upravljalcev cestninskih sistemov.”
5. Število zaposlenih
Računsko sodišče opozarja še, da je kljub uvedbi elektronskega cestninjenja, ki temelji na avtomatiziranih procesih, število zaposlenih v družbi Dars ostalo na približno enaki ravni. Dars je imel po podatkih v letnih poročilih od leta 2016 do vključno 2020 stabilno število zaposlenih, približno 1.250.
Za odziv smo prosili tudi Dars. “Revizijsko poročilo smo prejeli danes, glede na njegovo obširnost ga bomo najprej temeljito preučili,” so zapisali v odgovoru.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje