V Ljubljani tretja najbolj vplivna ženska tega sveta

Gospodarstvo 11. Maj. 202207:50 > 14:295 komentarjev
Delite:
Christine Lagarde
Foto: Borut Živulović/BOBO

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je od včeraj v Ljubljani, danes pa je skupaj z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom sodelovala na dogodku ob 30-letnici Banke Slovenije. Francozinja, po oceni Forbesa tretja najbolj vplivna ženska na svetu, se kot predsednica ECB trenutno spopada z zahtevno nalogo krotenja inflacije, zaradi neodzivnosti ECB pa v finančnem svetu nanjo letijo očitki, da je bolj političarka kot bankir.

Francozinja Christine Lagarde je šefica Evropske centralne banke (ECB), krovne monetarne institucije v evrskem območju, katere del je tudi Banka Slovenije. Ta praznuje 30 let samostojnosti, zato je Lagarde na obisku pri nas. Včeraj se je srečala z mladimi perspektivnimi ekonomisti (prejemniki nagrad Banke Slovenije) in predsednikom republike Borutom Pahorjem. Danes pa je skupaj z guvernerjem Boštjanom Vasletom sodelovala na slovesnosti Banke Slovenije.

Duh inflacije ušel iz steklenice

Mandat Christine Lagarde na čelu Evropske centralne banke (ECB) si bomo gotovo zapomnili kot tistega, ko je po dolgih letih nizkih obrestnih mer in ukvarjanja z nizko inflacijo Evropa padla v razmere rastočih cen. Epidemija covida-19 je pretresla svetovno gospodarstvo in povzročila ozka grla v dobavnih verigah, vse od sredine lanskega leta rastejo tudi cene energentov, ki so z vojno v Ukrajini dobile dodaten pospešek.

Cenovna stabilnost je primarna skrb ECB, ki z instrumenti monetarne politike (denimo dvigovanjem ali spuščanjem ključnih obrestnih mer ali pa povečevanjem oziroma zmanjševanjem količine denarja v obtoku) skrbi, da inflacija ostane okoli ciljnih dveh odstotkov letno. Zadnje mesece je precej višja: aprila je bila letna inflacija v evrskem območju (torej rast cen glede na isti mesec leta 2021) 7,5 odstotka, mesec pred tem 7,4 odstotka. Konec leta bi po napovedih ECB lahko bila okrog pet odstotkov, torej precej višja od zaželene.

ECB je od lanske jeseni, ko so se pojavili prvi pritiski, da naj z omejevanjem količine denarja v obtoku zajezi rast cen, vztrajala, da je inflacija začasna in da bo izzvenela. Nedavno pa se je nekako posula s pepelom in priznala, da bo inflacija z nami dlje časa. Posledično so se v Frankfurtu le odločili, da ukrepajo z zaostrovanjem evrske denarne politike (zmanjševanjem novih količin denarja v obtoku) in tudi dvigom ključne depozitne obrestne mere. Ta naj bi se neuradno zgodil julija.

V nagovoru na konferenci ob 30. obletnici Banke Slovenije je Lagarde spregovorila tudi o pričakovanem dvigu obrestnih mer v območju evra. Neto nakupe obveznic bi lahko ECB zaključila v začetku tretjega četrtletja, dvig obrestne mere pa bi lahko temu sledil v nekaj tednih. Več preberite v članku Lagarde v Ljubljani tudi o pričakovanem dvigu obrestnih mer.

‘Madame inflacija’

V teh razmerah se Lagarde spopada z očitki, da je bolj političarka kot centralni bankir. Ne nazadnje Francozinja ni ekonomistka, ampak pravnica, ki je kariero začela v odvetniški pisarni za gospodarsko pravo, nato pa zasedala več ministrskih položajev v Franciji, preden je postala šefica Mednarodnega denarnega sklada in nato konec leta 2019 prevzela vodenje ECB. Že ob njenem imenovanju na čelo frankfurtske denarne institucije je bilo slišati, da je vsaj neobičajna izbira.

Kot nekdanja odvetnica je sicer vajena iskati skupne interese dveh strani z nasprotujočimi si stališči, kar se zdaj dogaja v svetu guvernerjev ECB. Inflacija in (ne)ukrepanje ECB je povzročilo razdor med državami evrskega bloka, ki so v precej različnih situacijah: imajo denimo različne stopnje zaposlenosti, inflacije in javnega dolga ter s tem možnosti za državne intervencije v obdobju visokih cen. Države z visokim javnim dolgom, kot je Italija (njen dolg dosega 160 odstotkov BDP), se bojijo zastoja v gospodarski aktivnosti in recesije, če bi dvignili obrestno mero.

Na drugi strani Nemčija in Nizozemska vse od lanske jeseni pozivata k zaostrovanju denarne politike. Nekdanji šef Deutsche Bank Christian Sewing je neukrepanje ECB označil za “strup za stabilnost našega gospodarstva”. Predvsem v Nemčiji se krepi anti-ECB sentiment. Tako je na primer vpliven nemški Bild Lagarde nadel vzdevek ‘Madame Inflacija’. V kritičnem članku so zapisali, da Lagarde nosi Chanelova oblačila, s svojimi dejanji pa se norčuje iz usode upokojencev, delavcev in varčevalcev.

Lagarde tudi po napovedih o hitrejšem zaostrovanju denarne politike v javnosti zagovarja stališče, da dvig obrestne mere ne bo bistveno zmanjšal inflacije v evrskem območju, saj to poganjajo visoke cene energentov zaradi vojne v Ukrajini, na katere pa zvišanje obrestne mere ne bo vplivalo. Francozinja meni, da bomo s takimi ukrepi le škodovali evrski ekonomiji. Nedavno je za Delo dejala tudi, da stagflacija, ki jo sicer napovedujejo mnogi ekonomisti, ni osnovni scenarij ECB.

Ruši stekleni strop

Lagarde je sicer po oceni Forbesa tretja najbolj vplivna ženska na svetu. Znana je kot ena od žensk, ki so najbolj uspešne pri rušenju steklenega stropa v sicer še vedno pretežno moškem finančnem svetu. Bila je prva ženska na čelu Mednarodnega denarnega sklada (MDS), nato prva ženska na čelu Evropske centralne banke (ECB). Tako so trenutno tri najpomembnejše evropske institucije v ženskih rokah: poleg Lagarde sta tu še predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

V Macronovo ekipo?

Francoski mediji pa so že v začetku tega leta poročali o govoricah, da se bo Lagarde v primeru zmage Emmanuela Macrona na predsedniških volitvah – ki se je aprila tudi zgodila – preselila na položaj francoske premierke. Macron naj bi si tokrat na mesto predsednice francoske vlade želel postaviti žensko. Lagarde, ki ima v Frankfurtu mandat do leta 2027, je do zdaj na vprašanja odgovarjala, da že ima delo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar