Pred več kot letom dni se je začel napad ruske vojske na Ukrajino. Vse od začetka vojne si je direktor kijevske Narodne umetnostne galerije Jurij Vakulenko prizadeval zavarovati umetnine.
Ob prvem preplahu za zračni napad si je Jurij Vakulenko pripravil torbo in se odpravil v galerijo, kjer je naslednjih 66 dni preživel v kleti in varoval razstavljene umetnine ter bil v vsakem trenutku pripravljen, da si nadene neprebojni jopič in natakne plinsko masko.
Vakulenko tudi ni želel, da bi se na slike nabiral prah v kakšnem skladišču v tujini, zato je evropske muzeje povprašal, ali bi bili pripravljeni gostiti spremenjeni različici dveh v Ukrajini že postavljenih razstav. Pristala sta dva švicarska muzeja, Muzej umetnosti in zgodovine v Ženevi in Muzeju umetnosti v Baslu.
“To je bila zamisel, ki je našim slikam omogočila, da so na varnem, naši galeriji pa nadaljevanje boja na kulturnem bojišču,” je v Kijevu za Reuters povedal Vakulenko.
Ženevski muzej, ki je v preteklosti med špansko državljansko vojno sprejel tudi slike iz madridskega Prada, je v Ukrajini tudi poslal opremo za pakiranje umetnin, s katero so zagotovili varen prevoz.
Posebno spremstvo za varovanje slik
Gostujoče razstave Muzeja umetnosti in zgodovine so na ogled v Muzeju Rath, ki je del skupine kulturnih ustanov v Ženevi. Trenutno je tam na ogled razstava z naslovom Od mraka do zore, ki prikazuje dela ukrajinskih slikarjev iz omenjene kijevske galerije.
Na ogled so tudi zaboji, v katerih so slike pripeljali iz Ukrajine, nekaj tednom potem, ko so bila razbita okna kijevske galerije zaradi eksplozije granate v bližini stavbe. Vakulenko je povedal, da so imele slike na dvodnevni poti po Ukrajini vse do meje s Poljsko posebno spremstvo za varovanje. “Najpomembnejše je bilo ohraniti v tajnosti pot slik po ozemlju Ukrajine. Podrobnosti poti so bile znane samo zelo omejenemu krogu ljudi, ki so bili neposredno povezani s prevozom in varovanjem,” je dodal.
V Baslu je na ogled 49 del umetnikov, rojenih v Ukrajini med 18. in 20. stoletjem, kot sta Ilja Repin in Volodimir Borovikovskij. Številni slikarji so se šolali v Rusiji in so jih kasneje tudi povezovali z ruskim carstvom ali Sovjetsko zvezo.
“Gre za pomemben projekt za razumevanje zbirk ter zavesten in kritičen pogled na njihovo zgodovino,” je pobudo kijevske galerije ocenila pomočnica kustosa v baselskem Muzeju umetnosti Olga Osadtschy. “Navadili smo se na oznako ruska umetnost, a podnjo se skriva veliko več,” je dodala.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!