Akademijo znanosti za trajnostni razvoj presenetila namera o njihovi ukinitvi

"Presenetilo nas je, da nas želi resorno ministrstvo ukiniti," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik akademije Svetlik, nekdanji rektor ljubljanske univerze in bivši minister za delo.

Pojasnil je, da je akademija 6. julija prejela obvestilo o nameravanem začetku postopka za njeno prenehanje, odgovora na zahtevo po sestanku z ministrstvom za izobraževanje, znanost in mladino pa do danes niso prejeli. Namesto tega je bil 19. avgusta na portalu eDemokracija objavljen osnutek predloga zakona, ki predvideva njihovo ukinitev.

"Kar nas posebej preseneča pri tem osnutku, je, da zakon ne vsebuje nobene argumentacije, zakaj naj bi do ukinitve prišlo," je poudaril Svetlik. Sam meni, da ni razlogov in pojasnil, zakaj je javni interes, ki ga je izkazala prejšnja vlada s tem, ko jim je z zakonom podelila status javnega zavoda, naenkrat izginil.

Kot je navedel, predlog zakona predvideva tudi, da se ob likvidaciji akademiji zaseže vse premoženje. "Vse naše premoženje je v tej sobi (sončna soba v Centru za raziskovanje javnega mnenja FDV, op. STA). Ni pa tukaj vseh zbornikov in knjig, ki so tudi del premoženja, in mi se samo sprašujemo, kaj bosta država in ministrstvo potem s temi knjigami počela," je dejal novinarjem.

Ker uradnih pojasnil še niso dobili, se sami sprašujejo o razlogih za ukinitev. Razlog bi bil lahko finančni, a je ta po Svetlikovem mnenju na zelo trhlih nogah. Za letos je bilo po njegovih navedbah za delovanje akademije namenjenih 100.000 evrov. "To je približno toliko, kot je plača ministra," je podčrtal. Poudaril je, da gre denar izključno za pokrivanje stroškov delovanja, saj akademiki ne prejemajo nobenega honorarja.

Bolj verjetno se mu zdi, da gre za politični obračun s prejšnjo vlado in posamezniki, "ki javno izražamo nestrinjanje z določenimi ukrepi, ki jih vlada sprejema, tako da zdaj akademija doživlja tako imenovano kolektivno kazen". "Po moji oceni gre za demonstracijo politične moči nasproti moči znanja," je dejal.

Ob tem je napovedal, da bo akademija delovala še naprej, tudi če ji bo vlada ukinila status javnega zavoda. Na konferenci so svoje nasprotovanje predlogu izrazili tudi prvi predsednik akademije Niko Toš, član akademije Dragan Petrovec ter člana predsedstva Martin Čopič in Aleksandra Kanjuo Mrčela. "Niso nas še ukinili. Sem optimistka in upam, da se bo ukinitev ustavila, ko bodo slišali vse argumente," je dejala Kanjuo Mrčela.

Svoje nasprotovanje osnutku zakona o prenehanju Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije so predsedstvo akademije ter ustanovni člani in članice izrazili tudi v pismu bralcev, objavljenim v današnjem časniku Delu.

Izrazili so prepričanje, da "država potrebuje institucije, ki povezujejo interdisciplinarno znanje ter omogočajo dolgoročen strokovni premislek, ki daleč presega posamezne politične mandate in parcialne interese". Ministrstvo so pozvali, naj osnutek zakonskega predloga v sedanji obliki umakne iz nadaljnjega postopka.

Akademija je bila ustanovljena 17. septembra lani na podlagi zakona, ki ga je DZ sprejel junija istega leta. Pobudo zanjo so podali znanstveniki, ki so v zadnjem desetletju najprej kot Gibanje za družbeno odgovornost nato kot civilno združenje - Slovenska akademija znanosti za trajnostni razvoj opozarjali na nujnost bolj trajnostnega razvoja v Sloveniji in svetu. Akademija združuje 50 akademikov z različnih področjih.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je odločitev za ukinitev akademije pred dnevi pojasnilo z navedbo, da obstoj akademije kot posebnega samostojnega javnega zavoda "ni več smiseln glede na institucionalne zmogljivosti".

"Vsebinsko pomembnost tega področja je mogoče zagotavljati z vključevanjem več obstoječih institucij, interdisciplinarnim sodelovanjem, javnimi razpisi, ciljnimi raziskovalnimi programi, raziskovalnimi projekti, mednarodnimi partnerstvi in drugimi oblikami konkurenčnega financiranja. Zato obstoj posebnega javnega zavoda ni več potreben za uresničevanje javnega interesa na področju trajnostnega razvoja," je ob tem dejal minister Borut Rončević.