Ali Ljubljana zavaja z nazivom podnebno nevtralno in pametno mesto?

Po Ljubljani vozijo mestni avtobusi na elektriko in vodik, na katerih piše "Ljubljana je prejemnica naziva Podnebno nevtralno in pametno mesto, ki ga podeljuje Evropska komisija. S tem smo uradno stopili na pot razogljičenja."

Ali mestna občina z napisom zavaja? Ljubljana namreč ni dobila naziva Podnebno nevtralno in pametno mesto, ampak nekoliko drugačnega.

Preverili smo, kako uspešna je Ljubljana na tej poti, katere cilj je že do leta 2030 doseči podnebno nevtralnost.

MOL: Navedbe niso zavajajoče

"Ljubljana je prejela naziv Podnebno nevtralno in pametno mesto," se glasi naslov objave mestne občine iz oktobra 2024, v kateri piše, da je naziv "prestižna nagrada in dokaz, da je Ljubljana na pravi poti k podnebni nevtralnosti in s tem k še dodatnemu dvigu kakovosti življenja v našem mestu."

Občina v objavi navaja, da je poleg Ljubljane omenjeni naziv prejelo še 19 mest, ki sodelujejo v Misiji 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Med njimi sta tudi Kranj in Velenje.

Toda naziv, ki ga je Ljubljani podelila Evropska komisija, je v angleščini "EU Mission Label", oziroma oznaka misije EU. S tem je Evropska komisija potrdila pozitivno ocenonačrta Ljubljane za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2030, ni pa ji podelila naziva Podnebno nevtralno in pametno mesto.

"Ne strinjamo se z oceno, da so navedbe na avtobusih LPP zavajajoče, saj je pri njihovi presoji treba upoštevati celotno sporočilo in kontekst, v katerem je bilo priznanje Mestni občini Ljubljana podeljeno," so na naše vprašanje odgovorili na MOL in pojasnili, da na avtobusih ni navedeno zgolj to, da je Ljubljana prejemnica naziva Podnebno nevtralno in pametno mesto, ki ga podeljuje Evropska komisija, temveč sporočilo vsebuje tudi izrecno pojasnilo: 'S tem smo uradno stopili na pot do razogljičenja.'

"Ta del sporočila jasno izraža, da Ljubljana podnebne nevtralnosti še ni dosegla, temveč je s prejemom priznanja naredila pomemben korak k uresničevanju zastavljenega cilja. Sporočilo torej ne predstavlja podnebne nevtralnosti kot že doseženega stanja, ampak poudarja priznanje Evropske komisije za prizadevanja mesta in njegove načrte za nadaljnje razogljičenje," so navedli na občini.

"Čeprav je uradno poimenovanje prejetega priznanja 'oznaka misije EU' (EU Mission Label), poimenovanje 'Podnebno nevtralno in pametno mesto' vsebinsko izhaja iz evropske misije, v okviru katere je bilo priznanje podeljeno. Pri tem je pomembno razlikovati med terminološko natančnostjo in dejanskim pomenom sporočila," so še poudarili na občini, kjer menijo, da "očitek o zavajajočem komuniciranju, ki temelji predvsem na razliki med izrazoma 'naziv' in 'oznaka misije EU', ni utemeljen, saj ne upošteva celotnega sporočila, iz katerega je jasno razvidno, da gre za priznanje na poti do podnebne nevtralnosti, in ne za potrditev, da je Ljubljana ta cilj že dosegla".

Kaj pomeni podnebno nevtralno mesto?

Podnebna nevtralnost ne pomeni popolne odprave izpustov toplogrednih plinov, temveč ravnovesje med količino izpustov in količino toplogrednih plinov, odstranjenih iz ozračja.

V akcijskem načrtu, ki ga je nagradila EU, je zapisano, da je treba za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2030 letne emisije toplogrednih plinov zmanjšati za 80 odstotkov glede na ocenjene emisije iz leta 2018, tako da bi leta 2030 znašale 460.316 ton ekvivalenta CO2.

Te naj bi izravnala z naravnimi ponori ogljika, predvsem gozdovi, ter tehnologijami za zajemanje in uporabo ogljikovega dioksida. Vprašanje je, ali bodo predvideni ukrepi dejansko zagotovili trajno izravnavo vseh preostalih emisij.

Emisije upadajo, a premalo za dosego cilja

Kako uspešna je Ljubljana na začrtani poti? Cilj je, kot rečeno, emisije do leta 2030 znižati na 460.316 ton ekvivalenta CO2.

Koliko znašajo trenutno? "Skupne emisije toplogrednih plinov, kar vključuje rabo energije v stavbah, promet na cestnem omrežju znotraj občine, ravnanje z odpadki in odpadno vodo ter kmetijstvo, so v letu 2024 znašale 1.926.565 ton ekvivalenta CO2 in so se glede na leto 2018 znižale za 16,3 odstotka," podatke navaja občina. Znižanje je bilo največje pri rabi energije v stavbah gospodinjstev in industrije.

Po podatkih iz omenjenega načrta so bile emisije leta 2018 nekaj več kot 2,3 milijona ton ekvivalenta CO2, leta 2020 so bile 2,005 milijona ton, leta 2024 pa, kot napisano, 1,9 ton.

Emisije torej upadajo, toda da bi v prihodnjih dobrih letih prišli do 0,4 tone, kar je zastavljeni cilj, bi morali razogljičevanje močno pospešiti.

Višji delež dizla v ljubljanskem prometu

Promet je, kar zadeva nižanje emisij, eden najzahtevnejših sektorjev, saj emisije vključujejo tudi tranzitni promet po avtocestnem omrežju in ljubljanski obvoznici, izpostavljajo na občini.

V prometnem sektorju je predvideno 67-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030 glede na leto 2018. Toda dogaja se obratno. Skupna raba energije v prometu se je zaradi povečanja prometnih obremenitev cestnega omrežja, zlasti avtocestnega križa in obroča, povečala za 4 odstotke glede na leto 2018.

In kaj poganja ljubljanski promet? Leta 2018 sta v prometu prevladovala dizelsko gorivo (61,1 odstotka) in bencin (36,7 odstotka). Do leta 2024, kar so zadnji razpoložljivi podatki, se je delež rabe dizelskega goriva v prometu še povečal na 64 odstotkov, medtem ko se je delež bencina znižal na 33,4 odstotka.

Raba drugih, alternativnih virov energije v prometu, kot sta elektrika in plin, se je povečala z 2,2 odstotka v letu 2018 na 2,6 odstotka v letu 2024, so navedli na občini.

Kot sporočajo z MOL, se izvajajo številni ukrepi.

"LPP postopoma posodablja vozni park in povečuje število brezemisijskih avtobusov. Trenutno ima 28 baterijskih električnih in deset vodikovih avtobusov, dolgoročni cilj pa je do leta 2030 nadomestiti vse dizelske avtobuse," pravijo in dodajajo, da trajnostno mobilnost spodbujajo tudi z razvojem kolesarske infrastrukture, urejanjem površin za pešce in širjenjem območij za pešce ter s sistemi souporabe koles in vozil, kot so Bicikelj, bicikEL in Avant2Go.

MOL bo skupaj z drugimi deležniki do leta 2030 nadalje krepila javni potniški promet z novimi in pogostejšimi avtobusnimi linijami, uvajanjem rumenih pasov, baterijskega tramvaja in sistema zmogljivih avtobusnih linij (BRT), so še napovedali, med pomembnimi ukrepi pa našteli razvoj Potniškega centra Ljubljana, nadgradnjo železniške infrastrukture, razvoj rečnega prometa in povezovanje različnih oblik javnega prevoza z enotno vozovnico.

MOL napoveduje strožjo parkirno politiko

Občina napoveduje, da bo dostop z osebnimi vozili v mestno središče omejevala s strožjo parkirno politiko, širitvijo območij z omejitvijo hitrosti na 30 km/h, zapiranjem posameznih območij za motorni promet in urejanjem novih parkirišč P+R.

"Nadaljevala bo tudi spodbujanje hoje, kolesarjenja in souporabe vozil ter urejanje mestne logistike tovornega prometa. K zmanjševanju emisij bosta neposredno prispevala tudi nadaljnja ogljična nevtralnost mestnih avtobusov in občinskega voznega parka z uporabo elektrike, vodika in biometana ter razvoj ustrezne polnilne infrastrukture," so še dodali.

Ob tem MOL dodaja, da sama občina na tranzitni promet in strukturo voznega parka prebivalcev nima neposrednega vpliva in tudi zastavljenih ciljev ne more doseči sama. "Potrebni so tudi državni ukrepi, predvsem nadgradnja železniške infrastrukture (dvotirnost, elektrifikacija in nove postaje) in regionalnega javnega potniškega prometa, nadaljevanje spodbud za nakup brezemisijskih vozil ter uvedba dodatnih spodbud za vzpostavitev in obratovanje infrastrukture za alternativna goriva," so še poudarili.