Amnesty in Pravna mreža po rušenju doma mlade nosečnice ostro nad novomeško občino

Amnesty International Slovenije in Pravna mreža za varstvo demokracije sta v današnjem sporočilu za javnost opozorili, da je šlo pri rušenju doma mlade noseče ženske v romskem naselju Brezje-Žabjak za nespoštovanje pravne države, sodne prakse, ustave in resno kršitev človekovih pravic.

Kot smo s terena poročali na N1, je leseno barako 10. julija kot lastnica zemljišča porušila novomeška občina, k temu pa jo je zavezovala pravnomočna odločba gradbenega inšpektorata. Šlo je namreč za objekt, ki ga je neznani investitor postavil brez ustreznih dovoljenj na zemljišču v lasti občine.

Kot je za N1 takrat povedala noseča lastnica objekta, o rušenju ni bila predhodno obveščena.

Od rušitve živi v improviziranem šotoru, ležišču, pokritem s črno plastiko, ki jo podpira nekaj lesenih palic, sta navedli organizaciji ter občino pozvali, naj ji nemudoma zagotovi primerno in varno nastanitev ter poskrbi za poravnavo škode in popravo krivic.

"Kršitev ustave"

Rušenje edinega doma ženske brez predhodnega obvestila, iskanja alternativnih rešitev, možnosti pritožbe in sodnega varstva je po besedah Amnesty International Slovenije kršitev ustave.

Kot so pojasnili, je ustavno sodišče leta 2017 prepovedalo rušitev, če pravnega sredstva, da lahko sodišče odloči o sorazmernosti ukrepa, ni na voljo. "Če je v konkretnem primeru mlada noseča ženska v objektu dejansko prebivala, bi ji torej moralo biti zagotovljeno, da lahko pred odstranitvijo doma v kontradiktornem postopku pred sodiščem uveljavlja vse okoliščine, ki vplivajo na varstvo njene pravice do nedotakljivosti stanovanja," meni pravni svetovalec na Pravni mreži Peter Podržaj.

Ustava namreč v 36. členu izrecno ščiti pravico do stanovanja in pravico do zaščite doma.

Rušitev pa je po oceni organizacij tudi kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah in drugih mednarodnih listin. Spomnili sta, da je Odbor ZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki spremlja uresničevanje Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki ga je podpisala tudi Slovenija, poudaril, da so prisilne izselitve in rušitve dovoljene zgolj kot skrajno sredstvo.

Na novomeški občini so za N1 nedavno sicer navedli, da je tako iz odločbe gradbenega inšpektorata kot iz ugotovitev na terenu pred rušenjem izhajalo, da objekt ni bil naseljen, investitor oziroma lastnik nezakonite gradnje pa ni bil znan. Na podlagi teh informacij pred rušenjem tudi niso imeli nobenih zadržkov.

"To bi moralo biti nedopustno"

Direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel je v sporočilu še opozorila, da občina potiska že tako marginalizirane in geografsko segregirane meščane in meščanke v neprimerne bivanjske razmere, v negotovost bivanja in globlje v revščino.

"Da se poruši edini dom noseče mlade ženske, bi moralo biti v ustavni, socialni in pravni državi nedopustno," je izpostavila.

Organizaciji sta opozorili, da je Mestna občina Novo mesto za legalizacijo in komunalno ureditev naselja Brezje-Žabjak prejela dodatna sredstva, številne družine pa še vedno živijo v odsluženih prikolicah, mobilnih hišah in barakah, brez vode in elektrike in brez dejanskih možnosti za preselitev.

Občina: Sistemski ukrepi pogosto neučinkoviti ali neizvedljivi

Mestna občina Novo mesto si po lastnih navedbah sicer že vrsto let prizadeva za celovito in zakonito urejanje romskih naselij z namenom postopne legalizacije, komunalnega opremljanja in prostorskega urejanja območij, skladno z zahtevami zakonodaje.

V ta namen na primer sklepa obdobne stavbne pravice za izvedbo postopkov legalizacije z možnostjo poznejšega odkupa zemljišča, se izvensodno poravnava v naselju Brezje za ureditev medsebojnih pravnih razmerij glede stanovanjskih objektov z gradbenim dovoljenjem, omogoča začasen zakonit priklop legaliziranih oziroma urejenih objektov na javno komunalno infrastrukturo ter sofinancira projektantske storitve za postopke legalizacije socialno ogroženim občanom.

V okviru svojih pristojnosti si občina prizadeva izvajati tudi sistemske ukrepe, "ki pa so pogosto neučinkoviti ali neizvedljivi, ker ni sistematične in sistemske podpore s strani države," so z občine pred kratkim še sporočili za N1.