Izleti, bovling, adrenalinski park, jadranje, tradicionalni pikniki, novoletni žuri ... Aktivnosti, ki jih v kontekstu delovnega kolektiva pogosto opišemo s skovanko teambuilding, saj jih podjetja organizirajo, da bi izboljšala odnose med zaposlenimi in povečala povezanost s podjetjem. Pa v resnici pogosto ne gre za teambuilding. Kakšna je razlika in katere aktivnosti so za teambuilding primerne?
Tudi v Sloveniji je vse bolj razširjeno zavedanje o pomenu dobrih odnosov v delovnih kolektivih. Številna podjetja jih želijo doseči tako, da organizirajo druženja, na katerih se sodelavci lahko spoznajo v bolj neformalnem okolju. Pikniki, novoletne zabave, krajši izleti, bovling … Vse to so kolektivne dejavnosti, ki jih radi opišemo z besedno zvezo teambuilding.
A naši sogovorci opozarjajo, da si vsako druženje zunaj delovnega časa ne zasluži tega naziva.
“Večina naših naročnikov teambuilding še vedno vidi kot neko moderno obliko sindikalnega izleta,” pravi ustanovitelj in direktor Teambuilding akademije (TBA) Dani Polajnar. Po njegovih besedah je ključna razlika med izletom, piknikom ali podobnim motivacijskim dogodkom ter teambuildingom v njegovi načrtni zasnovi. Čeprav so teambuildingi običajno tudi zabavni in motivacijski, to še ne pomeni, da je vsak zabaven in motivacijski dogodek, ki ga organizira podjetje, že teambuilding.
“Lahko se odpravimo na motivacijski izlet, kjer se imajo člani kolektiva ‘fajn’, vprašanje pa je, ali se bo med njimi res zgodilo načrtno druženje oziroma povezovanje. Udeleženci teambuildinga se namreč načrtno povezujejo in delajo na ciljih, ki smo jih z naročniki določili vnaprej.”
Matjaž Jug, direktor turistične in teambuilding agencije ETC Adriatic, pojasni, da so motivacijski dogodki in organizirana druženja namenjeni temu, da vodstvo kolektiv nagradi za dobre rezultate, delo oziroma sodelovanje, medtem ko so teambuildingi namenjeni krepitvi ekip, vzpostavljanju novih kompetenc, razumevanju znamke, ciljev in vrednot podjetja.
Teambuilding akademije in agencije svojim naročnikom običajno ponujajo celo kopico različnih programov, od enostavnih vaj do kompleksnih dogodkov na konferencah, timskih delavnic, jamarskih izletov, kuharskih, glasbenih in adrenalinskih dogodkov. Ko se srečajo s predstavniki podjetja, ki si želi najeti njihove usluge, najprej skupaj opredelijo cilj, ki je za podjetje v tistem trenutku pomemben, opiše Polajnar.
“Naše prvo vprašanje naročnikom je vedno, kaj želijo z dogodkom doseči? Kaj je cilj, zakaj se odpravljajo na teambuilding?” opiše direktor akademije. Bodisi imajo v ekipi konflikte, želijo vpeljati novo korporativno kulturo ali podobne spremembe. “Kakršenkoli cilj imajo, ga mi pretopimo v ta organizirani dogodek.”
Ko je jasen cilj, pogledajo tudi, kakšna je sestava ekipe, ki se bo teambuildinga udeležila. “Nekateri dogodki so zelo aktivni, nekateri bolj umetniški, glasbeni, kreativni … Skupaj pogledamo, kaj je tisto, kar bi bilo za ekipo najbolj ustrezno,” opiše Polajnar.
Podobno navaja tudi Jug, čigar agencija sodeluje s podjetji na območju Hrvaške, Slovenije, Srbije in Črne gore. “Kolektiv je lahko starejši ali mlajši, odvisno je tudi od branže podjetja. Na podlagi tega, kakšna je ekipa, poiščemo program, ki ji ustreza,” pravi.
Mlajši kolektiv, ki ima veliko novih sodelavcev, ima namreč drugačne potrebe od starejšega kolektiva, kjer se sodelavci že leta poznajo. “Starejši imajo drugačen način razumevanja, mogoče si konec tedna ne želijo nikamor in bi raje šli med tednom, morda jim je ljubše, če dogodek traja manj dni, ker ima večji del kolektiva otroke. V takih podjetjih lahko vključujemo tudi družinske aktivnosti,” opiše.
Nujno je, da je izbrana aktivnost za teambuilding takšna, da se bo ob njej celoten kolektiv – ne glede na generacijo – počutil dobro, gradil pripadnost kolektivu in ne nazadnje dosegel zastavljeni cilj.
To je še posebej pomembno, če se odločimo za športne ali bolj adrenalinske aktivnosti. “Pogosto imamo v ekipi osemnajst ljudi, ki so športno aktivni, in dve osebi, ki nista. Jasno je, da tema osebama ne bo prijetno, če se odpravimo na 30-kilometrsko kolesarjenje. V takem primeru se zares pogovorimo z vodjo, da najde tak program, ki je primeren za vse člane ekipe. Že če dve osebi ne gresta zraven, je to problem. Saj poznamo pravilo, da je tim tako močan, kot je njegov najšibkejši člen,” opiše Polajnar iz Teambuilding akademije.
Koncept izvira iz prejšnjega stoletja
Začetke koncepta teambuildinga povezujejo s študijo, ki jo je med letoma 1924 in 1932 opravil psiholog, industrijski raziskovalec in organizacijski teoretik z imenom Elton Mayo. Da bi povečal produktivnost delavcev v industrijskem kompleksu Hawthorne Works (v sklopu Western Electric Company), je sprva preučeval vpliv različnih delovnih pogojev, kot je osvetljenost delovnega mesta, na učinkovitost in uspešnost delovnih ekip. Študijo je kasneje razširil na opazovanje družbenih in čustvenih dejavnikov, kot so interakcije med vodstvom in delavci.
Mayo je ugotovil, da se proizvodnja v podjetjih oziroma tovarnah izrazito izboljša, če se izboljšajo odnosi, interakcija, podpora in zaupanje znotraj tima. Odnosi med sodelavci torej vplivajo na njihovo produktivnost. Ko so delavci začutili, da so del ekipe, da imajo podporo in odgovornost, so postali bolj uspešni, povečalo pa se je tudi njihovo zadovoljstvo.
Psiholog je opredelil tudi pojav z imenom “učinek Hawthorne”. Gre za dognanje, da subjekti v študiji spremenijo svoje obnašanje, če vedo, da so opazovani. Sodelujoči v študiji so izboljšali svojo produktivnost (deloma) tudi zato, ker so se šefi zanimali za njihovo delo in pokazali pripravljenost spremeniti sistem v njihovo korist.
Nelagodje nekaterih udeležencev običajno
Direktor podjetja ETC Adriatic Matjaž Jug poudarja, da bo teambuilding uspešen, če se bodo vsi zavedali, s kakšnim namenom se ga udeležujejo, in če se bodo dobro počutili. Zato je smiselno, da so dogodki, ki sestavljajo teambuilding, na začetku lažji in se njihova intenziteta stopnjuje s tem, ko ljudje postajajo bolj sproščeni.
Pogosto so v kolektivu tudi posamezniki, ki ob misli ali udeležbi na skupnostnem dogodku postanejo tesnobni. “To je čisto normalno doživljanje. Verjetno imajo tesnobo zaradi preteklih izkušenj, če so bili tovrstni dogodki napačno zastavljeni,” meni Jug.
“Pri nas se pogosto zgodi, da ljudje razumejo teambuilding kot nekakšen psihološki test, med katerim so opazovani, kot da so v kletki. Treba je biti zelo previden. Zato je pomembno, da so tovrstni dogodki dobro zastavljeni s pomočjo strokovnjakov in njihovih predlogov ter v sodelovanju z naročnikom.”
Tudi Dani Polajnar iz Teambuilding akademije poudarja, da se pogosto zgodi, da nekateri udeleženci ob aktivnostih čutijo nelagodje, zato se v agenciji trudijo svoje programe zastaviti na način, da bodo zanimali vse udeležence. “Pogosto pridejo z dvomom, ampak so programi postavljeni tako, da jih zelo hitro ujame cikel in si želijo biti del tega procesa.”
Pravi, da še posebej v starejših kolektivih, ki so vajeni tradicionalnega piknika s pivom, takšne premike delajo z manjšimi koraki, “vsako leto v dogodke vpihujemo nekoliko več sporočilnosti in timske aktivnosti”.
O tem, kako pomembni so odnosi na delovnem mestu, smo konec januarja že pisali v rubriki Poglobljeno. Takrat so številni sogovorci poudarili, da delavci iz dobrih odnosov v kolektivih črpajo veselje in motivacijo za delo, medtem ko slabi odnosi vodijo v slabo počutje, pa tudi resne zdravstvene težave in izgorelost.
Razvijejo se lahko psihične težave, delavci lahko zbolijo tudi na somatski ravni. Kot je za N1 pojasnila predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak, se lahko v takih primerih pojavijo ali poslabšajo težave z želodcem in prebavili, pri ljudeh, ki so nagnjeni k astmi, se stiska lahko kaže v astmatičnih napadih, pri sladkornih bolnikih pa se lahko poslabša že obstoječa bolezen. Tisti, ki imajo visok krvni tlak, ga tudi z zdravili težko nadzorujejo, pojavljajo se lahko glavoboli, nespečnost in številne druge težave, celo miokardni infarkt. Nekateri se zatečejo tudi v alkohol in mamila.
Dolgoročen proces združevanja
Vsi dogodki, ki so organizirani izven podjetja, četudi so le zabavni, imajo zelo pozitiven učinek na podjetje, poudarja Jug. Kot smo že pisali, je podjetje namreč uspešnejše, če so zaposleni zadovoljni. “To je zelo pomembna investicija v zaposlene, sploh za razumevanje podjetja in vzpostavljanje njegove kulture, znamke,” našteje. “Če poznamo cilje podjetja, se z njim tudi lažje povežemo, kakor pa, če nam je to samo ‘šiht’. Zato so tovrstne aktivnosti zelo pomembne.”
Sam sicer opaža, da smo v Sloveniji na tem področju “še precej zadaj”, saj je načrtne in ciljane organizacije teambuildingov še vedno zelo malo, sploh v primerjavi z drugimi državami, denimo Hrvaško, kjer podjetje, ki ga vodi, tudi deluje.
Polajnar po drugi strani opaža, da se slovenska podjetja vedno bolj zavedajo, kaj vse lahko z uspešnim teambuildingom dosežejo. “Pri takih aktivnostih se zelo hitro vidi dinamika med ljudmi, in ta dinamika je popolnoma enaka kot v službi. Edina razlika je, da se ne ukvarjajo s projekti, vrednimi nekaj milijonov evrov, ampak s specifično aktivnostjo,” poudari. Morebitne težave, ki bi podjetje lahko veliko stale, se tako lahko rešijo na bolj igriv način. Tudi zato je pomembno, da v izbrani aktivnosti sodelujejo vsi člani ekipe, vključno s šefom, saj bi tudi na delovnem mestu morali delovati skupaj kot ena ekipa.
Čeprav teambuilding pogosto razumemo kot eno- ali dvodneven dogodek, pa Polajnar opozori, da gre za dolgoročen proces združevanja in povezovanja tima. “To je nekaj, na čemer je treba konstantno in načrtno delati, ker timi zelo redko nastanejo sami od sebe,” poudari.
Tega se zavedajo v škofjeloškem podjetju Optiweb, ki s sodobno fleksibilno ureditvijo dela in skrbjo za zadovoljstvo zaposlenih prednjači v slovenskem prostoru. Teambuilding, na katerega so vabljeni vsi zaposleni, organizirajo približno štirikrat letno oziroma vsaj enkrat v vsakem letnem času, enkrat na leto se nekam odpravijo tudi za več dni, ob tem pa organizirajo še več dodatnih dogodkov, ki upoštevajo interese manjših skupin zaposlenih, za N1 pojasni tamkajšnja specialistka za razvoj kadrov in kulturo Klavdija Šernek.
Pogosto se odločajo za športne aktivnosti, med katerimi Šernek omeni rafting, pa kulturne in kulinarične dejavnosti, ki jih zaključijo s piknikom ali zabavo. “Pri nas zelo radi jemo dobro hrano, to je pogosto izhodišče,” se pošali. Na velikih teambuildingih se osredotočajo na timsko povezovanje, medtem ko strokovna znanja in kompetence gradijo na drugih manjših dogodkih.
“Vedno smo pozorni, da izberemo dejavnost, ki bo dejansko gradila odnose, da ni to zgolj piknik, pozorni smo tudi, da se v posameznem letu najde vsaj en dogodek za vsak okus,” poudari. Ker zaposleni v podjetju večinoma delajo od doma – v povprečju so v pisarni enkrat tedensko – so učinki teambuildingov, ki se osredotočajo na povezovanje, zelo pozitivni. “Ekipe se med sabo povežejo, srečajo se posamezniki, ki se drugače sploh ne bi ali pa se že dolgo niso, pozna se tudi pri sodelovanju med različnimi ekipami.” Vse skupaj pozitivno vpliva tako na njihovo kulturno in delovno okolje, posledično pa tudi na rezultate. In ravno skupek vseh teh vplivov vpliva na to, da vztrajajo pri takšni količini teambuildingov. “Včasih se že med teambuildingom porodi kakšna dobra ideja – kaj bi lahko pri posameznem naročniku naredili, kako bi lahko zapeljali kakšen nov proces ipd.”
Kaj pa denimo jadranje, je to aktivnost, za katero bi se zaposleni z veseljem odločili, predvsem zato, ker s take aktivnosti posameznik težje predčasno odide? Šernek pojasni, da so se v preteklih letih nekajkrat nanj že odpravili, vendar na izrecno željo manjše skupine zaposlenih. “V ekipi nimamo toliko strastnih jadralcev, ampak za eno jadrnico pa se jih je nabralo,” opiše. Podjetje je manjšim skupinam dejavnost sofinanciralo in jim pomagalo pri organizaciji, so se pa zaposleni na jadranje odpravili v prostem času. “Za dejavnosti, ki potekajo v delovnem času, vedno izbiramo aktivnosti, ki so bližje večji skupini zaposlenih in je tako to dobra motivacija ter dogodek za vse vključene,” poudari Šernek in doda, da ravno zato organizirajo različne manjše dogodke, da lahko “vsak posameznik najde nekaj zase”.
Pa vi? Bi šli s sodelavci na jadranje? Odgovor zapišite v komentarje, z veseljem bomo prebrali tudi vaš pogled na to temo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje