Blejska podvodna reševalna služba ima iz leta v leto več intervencij, deluje pa z več kot 25 let starim, dotrajanim in neustreznim kompresorjem. Občine bodo k sistemski rešitvi zagotovitve opreme najprej pozvale državo.
Kot je pojasnila vodja blejske reševalne postaje Podvodne reševalne službe Slovenije Meta Zupančič na torkovi konferenci, imajo težavo z uporabnostjo kompresorja, ki ne ustreza več pogojem reševalnega potapljanja. Kompresor jeklenke polni prepočasi. Ker je obrabljen in v zrak uhaja tudi olje, pa je za potapljače tudi nevaren. Poleg tega bi potapljači glede na spremenjeno tehniko reševanja v zadnjih letih lahko varneje in učinkoviteje reševali, če bi delali s plinskimi mešanicami, ki vsebujejo več kisika.
Blejska podvodna reševalna postaja, ki šteje 11 aktivnih članov, pokriva območje celotne zgornje Gorenjske, od Radovljice do Kranjske Gore in do Bohinja. Skrbi za reševanje iz jezer in rek. Največ dela ima poleti na območju Blejskega in Bohinjskega jezera. Kot je povedala Zupančič, se število intervencij iz leta v leto povečuje. Predlani so posredovali sedemkrat, lani pa trinajstkrat. Z rastjo turizma in aktivnosti na vodah pa računajo, da bo v prihodnje intervencij še več.
Večinoma gre za reševanje ljudi in iskanje pogrešanih oseb, sodelujejo pa tudi pri reševanju predmetov, denimo avtomobilov iz jezer ali rek. Lani so sodelovali tudi pri gašenju požara, ko je helikopter zajemal vodo iz jezera.
Opremo delno financirajo iz sredstev pogodbenih občin, delno prek Potapljaške zveze Slovenije kot krovne organizacije s strani države, delno pa sami, in sicer iz sredstev, ki jih pridobijo za zagotavljanje varnosti na prireditvah. Nov kompresor bo po predračunih stal od 18.000 do 20.000 evrov, zato so za finančno pomoč zaprosili občine.
Župani občin zgornje Gorenjske so na prvi letošnji koordinaciji omenjeni prošnji prisluhnili, o njej razpravljali in ugotovili, da gre v prvi vrsti za nalogo države. “Zato apeliramo na državo, konkretno na ministrstvo za obrambo, da izpolni svojo nalogo in poskrbi, da bo podvodna reševalna služba imela pogoje za svoje delovanje,” je dejal blejski župan Anton Mežan.
Ob tem je dodal, da bi za normalno delovanje potrebovali celo dva kompresorja, in sicer enega na območju Bleda in drugega na območju Bohinja. Predvsem pa je ključno, da najprej dobijo vsaj en nov kompresor. Če se država na poziv ne bo ustrezno odzvala, bodo občine same ali pa s pomočjo družbeno odgovornih podjetij pomagale pri nakupu, čeprav so njihovi proračuni že sicer preobremenjeni, je opozorili Mežan.
Bodo pa po njegovem zagotovilu za kompresor tako ali drugače poskrbeli. Temu je pritrdil tudi gostitelj tokratne koordinacije, žirovniški župan Leopold Pogačar, saj so župani družno prepoznali pomen podvodne reševalne službe. “Ne želimo pa obremenjevati občinskih proračunov, zato bomo vedno ob takih priložnostih opozorili in pričakovali od ustreznih državnih institucij, da začnejo bolj sistemsko zagotavljati sredstva za ta področja,” je dodal.
Nedavno so župani občin zgornje Gorenjske že prisluhnili tudi potrebam gorskih reševalcev po brezpilotnem letalniku. “Četudi je država že dlje časa šibka pri sledenju vsem potrebam sil za zaščito in reševanje, pa občine zgornje Gorenjske naredimo vse za to, da so te enote primerno opremljene,” je poudaril Pogačar in izpostavil pomen hitrih, učinkovitih in za reševalce varnih intervencij.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!