Ob evropskem in svetovnem tednu cepljenja, ki letos poteka pod geslom Dolgo življenje za vse, na NIJZ poudarjajo, da so posledice zbolevanja nesorazmerno velike v primerjavi s stroški in neželenimi učinki cepljenja. Spomnili so, da je cepljenje posameznikom in človeštvu prineslo ogromno zdravstveno korist.
Zahvaljujoč cepljenju mnogih nalezljivih bolezni, zaradi katerih so ljudje nekoč hudo zbolevali, postali invalidi ali celo umirali, ne srečamo več, so v sporočilu za javnost, objavljenem na spletni strani, zapisali pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). “Cepljenje ima dokazane koristi za zdravje cepljenega posameznika,” so poudarili.
Namen nekaterih cepljenj pa je po njihovih navedbah vzpostaviti tudi kolektivno odpornost proti določeni bolezni v celotni populaciji. S tem lahko preprečimo širjenje povzročiteljev med prebivalstvom ali bolezen celo izkoreninimo. Pri tem je pomembno, da dosežemo zadostno precepljenost ciljne populacije, pri ošpicah ta denimo znaša 95 odstotkov.
Cepljenje spada med največje uspehe v zgodovini medicine in hkrati tudi med največja upanja za medicino prihodnosti. Že stoletja pred našim štetjem so Kitajci iz krast bolnikov s črnimi kozami izdelovali praške – cepiva, ki so jih vtirali v kožo zdravim ljudem, da bi jih zaščitili pred okužbo med epidemijami črnih koz, pojasnjuje nacionalni inštitut.
Kot so spomnili, proti mnogim nalezljivim boleznim cepiv še ni, potekajo pa raziskave novih metod za izdelavo cepiv. “Po vsem svetu si znanstveniki prizadevajo, da bi še izboljšali doslej poznana cepiva v smislu učinkovitosti, varnosti in primernosti za množično uporabo,” so navedli.
Fenomen oklevanja
O pomenu cepljenja so v torek na okrogli mizi STAkluba govorili tudi zdravstveni strokovnjaki. Strokovni direktor Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Marko Pokorn je poudaril, da je visoko precepljenost proti posameznim boleznim treba vzdrževati. V državah, kjer je zaradi različnih razlogov prišlo do upada stopnje precepljenosti proti določenim boleznim, so se te bolezni znova pojavile.
Epidemiologinja Alenka Trop Skaza NIJZ je opisala t. i. fenomen oklevanja za cepljenje, ki ga opažajo zdravniki. Med najbolj pogostimi razlogi, zaradi katerih starši odklanjajo cepljenje otrok, sta po njenih besedah dvom v varnost in učinkovitost cepiv ter prepričanje, da bodo otroci bolezen ob morebitni okužbi preboleli blago. Cepiva so tako postala žrtev lastne učinkovitosti, je pojasnila.
S tem se je strinjal tudi Pokorn. Številne bolezni, proti katerim se cepimo, se v Sloveniji že desetletja ne pojavljajo več. To je pripeljalo do paradoksa, da je zavest o potencialnih neželenih učinkih cepljenja v družbi večja kot zavest o posledicah bolezni, s katerimi se ne soočamo več, je pojasnil.
Teden cepljenja je podprl tudi Unicefov ambasador Liam Neeson, so sporočili iz humanitarne organizacije. Zahvalil se je znanstvenikom, staršem in skrbnikom, zdravstvenim delavcem ter vsem drugim, katerih podpora je bila ključnega pomena pri cepljenju otrok v zadnjih dveh desetletjih.
Ob tem je poudaril, da so prizadevanja znanstvenikov, ki proizvajajo cepiva ali jih dostavljajo na teren, omogočila, da lahko vsako leto s cepljenjem rešijo dva do tri milijone otroških življenj.
