Jutri obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. Strokovnjaki poudarjajo, da je dobro duševno zdravje ključnega pomena za človekovo splošno zdravje in blaginjo. Stiske so normalen del življenja, pravijo, vendar pa pri tem nismo nemočni.
Pomembno je, da kot družba zagotavljamo okolja, ki krepijo in varujejo duševno zdravje, je danes dejal predstojnik centra za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko.
Dobro duševno zdravje kot človekova pravica služi tudi promociji in zaščiti človekovega dostojanstva in vključenosti v skupnost. K dobrem duševnem zdravju bodo pripomogli predvsem zdravi, varni in spodbudni vrtci, šole, delovna mesta in digitalno okolje, je na novinarski konferenci povedal Vinko.
Obseg duševnih stisk se je po izrednih dogodkih povečal
Nacionalni inštitut za javno zdravje od leta 2018 izvaja nacionalni program duševnega zdravja Mira. V tem času so raziskave pokazale, da se je obseg duševnih stisk po izrednih dogodkih, kot sta pandemija covida-19 in obsežne poplave v Sloveniji, povečal. “Ravno otroci in mladostniki so skupina prebivalstva, ki so bili praviloma med bolj izpostavljenimi in kjer smo zaznali več stisk in težav,” je opozoril Vinko.
Priročnik: Kaj lahko naredim, da mi bo lažje
V tem šolskem letu so zato za vse devetošolke in devetošolce ponatisnili priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje. Priročnik je hibrid med klasično knjigo in spletiščem #tosemjaz in je obogaten s QR kodami, ki bralce vodijo do koristnih spletnih rubrik in zvočnih posnetkov vodenih izkustvenih vaj za samopomoč, je povedala Nuša Konec Juričič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Priročnik je namenjen mladostnikom, starim 14 oziroma 15 let, ter je uporabno gradivo za vse, ki delajo z mladimi. Narejen je na podlagi izkušenj dela z mladimi in njihovih najpogostejših stisk, kot so obvladovanje šolskega dela, tesnoba, strahovi in jeza.
Priročnik sodi v program za duševno zdravje mladih To sem jaz, ki ga neprekinjeno izvajajo že 23. leto. “Program je vsa leta in v svoji osnovi namenjen krepitvi socialnih in čustvenih veščin otrok in mladostnikov ter podpori mladim pri odraščanju in pri njihovih dilemah in težavah,” je pojasnila. Med socialne in čustvene veščine uvrščajo ustrezno komunikacijo, empatijo, znati spregovoriti o svojih čustvih, mislih in vedenju ter sodelovanje.
Še posebej so ranljivi mladi na prehodih
Direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor in soavtorica priročnika Tadeja Batagelj je dejala, da so še posebej ranljivi mladi na različnih prehodih, torej devetošolci in maturantje. “Pričakovanja, upanje, navdušenje se pogosto mešajo z žalostjo ob izgubi tega, kar so poznali, in s strahom ob vstopu v nova okolja, saj ne vedo, kaj pričakovati. Prehod pogosto spremljajo tudi strah pred neuspehom, večja akademska zahtevnost, socialni pritiski, ki so jim izpostavljeni in negotovost glede prihodnosti,” je naštela.
Strahovi mladih se lahko stopnjujejo in izrazijo kot anksioznost, depresija, žalost, jeza ali težave v socialnem funkcioniranju. Pomoč pa pogosto poiščejo šele takrat, ko zaradi stisk in težav ne morejo več opravljati stvari, ki bi jih želeli ali morali.
Stiske so normalen del odraščanja
“Ko ne morejo zjutraj oditi v šolo, se izogibajo druženju s prijatelji, se ne zmorejo zbrati, ne spijo, izpuščajo obroke, doživljajo močne tesnobne ali panične reakcije, se samopoškodujejo ali celo, ko se stiske stopnjujejo do mere, da začnejo razmišljati o samomoru,” je opozorila Batagelj. Mladim želijo s priročnikom sporočiti, da so stiske normalen del odraščanja in življenja ter da pri tem niso nemočni.
Na novinarski konferenci je vodja sektorja za duševno zdravje in demenco na ministrstvu za zdravje Branko Bregar opozoril, da je pri razvoju mladih duševno zdravje prav tako pomembno kot telesno. Vodja sektorja za razvoj izobraževanja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Aleš Ojsteršek pa je spomnil, da je varno in spodbudno učno okolje ena od prioritet ministrstva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje