Golob: Gradili bomo nekaj, kar še ne obstaja, in kar bo malo levo in malo desno

N1 video 13. Jan 202218:13 > 21:23 1 komentar

V mariborskem Narodnem domu je potekala druga javna tribuna društva Bodi sprememba z naslovom V kakšni državi želimo živeti? Na javni tribuni so poleg nekdanjega predsednika uprave Gen-I Roberta Goloba sodelovali še antropologinja Vesna Vuk Godina, pravnica in ekonomistka Janja Hojnik, zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič in pravnik Anže Erbežnik.

Tribuna se je začela z vprašanjem, ali ima Slovenija pravno podlago za pravno državo? Gotovo jo imamo, je odgovorila Janja Hojnik. Ustava ustrezno opredeljuje pravice pravice, dobro je bil postavljen ustroj države, meni. “Pravo samo, na papirju, ne more zagotavljati pravne države. Mora obstajati ustroj, ki zagotavlja pravno državo,” je povedala in dodala, da je izvrševanje prava večji problem. Vrsta vlad ni spoštovala ustavnega sodišča, k temu dodaja Hojnik.

Pravna država in pravice se morajo udejanjiti vedno znova, pa je rekel Anže Erbežnik. “Zahodne demokracije smo v fazi prevrednotenja vrednot, to je povezano s sodobno tehnologijo. Spremenile so se tudi možnosti nadzora in vpliva na svobodno voljo,” je povedal. Izpostavil je tudi faktor Evropske unije. Ustavno sodišče naslavlja dejstvo, da so države ob začetku epidemije reagirale panično. A zdaj epidemija traja že skoraj dve leti in parlament deluje, zato mora biti tudi ukrepanje vlade zakonito. Glavno vprašanje sprememb zakona o nalezljivih boleznih Erbežnik vidi v tem, da mora imeti parlament možnost, da ukrepe, ki jih je sprejela vlada, prekine z navadno večino.

Prav vabilo Erbežniku na Golobovo tribuno je sicer v delu levosredinske politične javnosti in v delu civilne družbe sprožilo nekaj začudenja, o čemer pišemo tukaj. 

Vesna Vuk Godina: Golob bo naslednji predsednik vlade

Antropologinja Vesna Vuk Godina je na javni tribuni večkrat dejala, da bo Robert Golob po njeni oceni naslednji predsednik vlade.

Zato mu je v daljšem nastopu povedala, da mora biti po njeni oceni socialna dobrobit zmeraj nad ekonomsko. Za Slovence socialna država pomeni, da imajo vsi dovolj za preživetje, pravi. Najvišja sprejemljiva razlika med najnižjo in najvišjo plačo pa je 1:4, je dejala Vuk Godina.

Letni prihodki Roberta Goloba na položaju predsednika uprave GEN-I so bili več sto tisoč evrov letno. “Sreča ni v tem, da imaš 10-krat višjo plačo. Moja sreča ne izhaja iz moje plače,” je dejal Robert Golob.

Golob: Različni koncepti lahko sobivajo

“Zgolj z iskanjem skupnega imenovalca – to je recimo spoštljivost – bomo skupaj rasli,” je odgovoril Robert Golob. “Gradili bomo nekaj boljšega, ne sredine, nekaj, kar bo malo levo, malo desno,” je povedal.

Liberalno-ekonomski modeli se lahko s socialno državo povežejo v skrbi za ranljive skupine. Navedel je, da je GEN-I poskrbel, da v energetski krizi ne bo nobeno gospodinjstvo doživelo povišanja, profit pa ostaja. Kot primer skrbi za najranljivejše je izpostavil univerzalni temeljni dohodek.

Verjame, da mora biti podnebna agenda ključna v prihodnjih dveh mandatih. “Če bomo razvili kulturo vrlin, kjer bo vsak, ki bo želel, lahko razvil svoje potenciale, bomo boljši kot Švica,” je dejal Golob. “Če nas bo res milijon in pol, ki bomo verjeli v pozitivne vrednote, kot so spoštljivost, prednost, trdo delo, nam bo uspelo,” je še dejal Golob.

Danes se v javnosti manj govori o vrednotah, kot se je pred desetimi leti, je ocenil politični analitik in zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič. “Mislim, da nimamo fundamentalno različnih vrednot, ampak zgolj različne lestvice vrednot,” je dejal. To je razkrila prav epidemija.

Naslednja vlada bo morala biti po njegovi oceni bolj levo usmerjena, a z izključitvijo vseh desnih vrednot ji ne bo uspelo, je še med drugim ocenil Gabrijelčič in dodal tudi: “Pogosto smo govorili, da bi potrebovali trdo roko. Zdaj jo imamo. A vidimo, da ni pripeljala v red, ampak v kaos.” Od tu je po njegovem mnenju treba iti v izgradnjo konsenzov.

Javna tribuna z naslovom V kakšni državi želimo živeti? Javna tribuna z naslovom V kakšni državi želimo živeti?
Miloš Vujinović/BOBO
Javna tribuna z naslovom V kakšni državi želimo živeti? Javna tribuna z naslovom V kakšni državi želimo živeti?
Miloš Vujinović/BOBO
Javna tribuna z naslovom V kakšni državi želimo živeti? Javna tribuna z naslovom V kakšni državi želimo živeti?
Miloš Vujinović/BOBO
Javna tribuna z naslovom V kakšni državi želimo živeti? Javna tribuna z naslovom V kakšni državi želimo živeti?
Miloš Vujinović/BOBO
Javna tribuna z naslovom V kakšni državi želimo živeti? Javna tribuna z naslovom V kakšni državi želimo živeti?
Miloš Vujinović/BOBO
Javna tribuna z naslovom V kakšni državi želimo živeti? Javna tribuna z naslovom V kakšni državi želimo živeti?
Miloš Vujinović/BOBO (Anže Erbežnik)

“Preziram kult osebnosti”

Vsi so obupali, da bi poiskali učinkovite rešitve znotraj sistema, je še dejal Golob in nadaljeval, da je Slovenijo treba osvoboditi strahu. “Z represijo in strahom se ne osvobaja, še posebej ne ljudi. Preziram kult osebnosti,” je dejal. Ljudi ni strah, ker ni socialne države, ampak ker ne verjamejo, da jo bodo še kdaj doživeli, meni Golob. Mantra je, da se ljudje izselijo iz Slovenije, kar pa ne more biti prihodnost Slovenije, obstaja boljša pot, je še dejal Golob.

“Točno to, kar je povedal, je razlog, zakaj lahko Golob zmaga na volitvah,” se je na to odzvala Vuk Godina. Povezovanje zahteva konsenz in zahteva projekt, ki izboljšuje življenje ljudi. “Slovence se lahko poveže samo, če se jih posluša in se jim predstavi projekt, s katerim bo njim boljše,” je povedala.

Golob je tudi ocenil, da je program strank mrtva črka na papirju. “Pomembni so njegovi nosilci in njihova zgodovina. Iz te namreč lahko ugotoviš, ali se bo nekdo trudil in tudi kaj naredil ali pa bo samo nakladal in išče priložnost za lastno obogatitev. Če nisi nič ustvaril, preden si dobil oblast, tudi tedaj ne boš,” je poudaril Golob. Po tribuni v Mariboru je ponovno napovedal, da bo glede njegove nadaljnje politične poti vse znano 26. januarja.

Vuk Godina pa je po končani javni tribuni dejala tudi, da upa, da bodo stranke na levem polu političnega prostora razumele zgodovinski trenutek, ko se je pojavil nekdo (Golob), ki lahko dolgoročno konsolidira levo politično telo. “Desnica ima svojega velikega moža, levica ga po Janezu Drnovšku nima, zato upam, da bodo stranke, kot sta SD in Levica, razumele, da je tokrat njihovo mesto drugo,” je še dejala Vuk Godina

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje