Premier Robert Golob se je danes srečal z evropskim komisarjem za notranji trg Thierryjem Bretonom. Obiskala sta ajdovsko podjetje Timtec, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo obrambnih sistemov. Golob je dejal, da je izdatke za obrambo treba povečevati skozi podporo visokotehnološkim podjetjem v Sloveniji.
Izdatke za obrambo je treba povečevati skozi podporo visokotehnološkim podjetjem v Sloveniji, je po današnjem srečanju z evropskim komisarjem za notranji trg Thierryjem Bretonom povedal premier Robert Golob. Breton pa je poudaril, da bo Slovenija igrala pomembno vlogo pri razvoju naprednih tehnologij na področju obrambe.
Kot je po srečanju še povedal Golob, danes niso govorili o proizvodnji streliva za Ukrajino, saj Slovenija nima zmogljivosti za to, ampak o vlaganjih v visokotehnološka podjetja na področjih zračne obrambe ter izvidniških letal in dronov.
Obiskali podjetje Timtec: Verjamem, da je Slovenija ena od vodilnih proizvajalk te opreme
Po srečanju na dvorcu Zemono sta se Golob in Breton skupaj z ministroma za obrambo in gospodarstvo Marjanom Šarcem in Matjažem Hanom odpravila v ajdovsko podjetje Timtec, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo obrambnih sistemov. Tam pa se jim je predstavilo še eno ajdovsko podjetje C-Astral, ki se ukvarja s proizvodnjo majhnih sistemov brezpilotnih zrakoplovov s fiksnim krilom.
“Verjamem, da je Slovenija ena od vodilnih svetovnih proizvajalk te visokotehnološke opreme in da z nadaljnjimi vlaganji na to področje lahko tam tudi ostanemo in tudi širimo kapacitete. In verjamem, da je to tudi edini ustrezen način, kako povečevati obrambne izdatke – skozi podporo visokotehnološkim podjetjem v Sloveniji,” je poudaril Golob.
Gre namreč za tehnologijo, ki je lahko uporabna tudi v drugih sektorjih, kot sta zaščita in reševanje ter kmetijstvo, je poudaril.
Za krepitev proizvodnih zmogljivosti Komisija pripravlja dodatno podporo
Da je povečanje sredstev za obrambo držav članic spričo ruske agresije na Ukrajino tudi priložnost za razvoj strokovnega znanja in zmogljivosti na področju napredne tehnologije, se je z Golobom strinjal tudi Breton.
“Slovenija bo pri tem igrala zelo pomembno vlogo,” je dejal pred pogovori s predstavniki ajdovskih podjetij. Pojasnil je, da je v EU na voljo veliko različnih orodij, vključno s finančnimi, za razvoj naprednih tehnologij.
Komisija pa pripravlja tudi dodatno podporo za spodbujanje zmogljivosti za proizvodnjo streliva, tako da bodo lahko članice EU zapolnile svoja skladišča in še naprej podpirale Ukrajino. Predlog pravne podlage bo Bruselj predstavil v prihodnjih dveh ali treh tednih.
Krepitev proizvodnih zmogljivosti obrambne industrije je sicer eden od treh stebrov evropskega načrta za dobavo streliva Ukrajini. Prvi predvideva dobave topniškega streliva iz obstoječih zalog članic, drugi pa skupno naročanje streliva kalibra 155 milimetrov.
Slovenska vlada se je ravno danes seznanila s pristopom k skupnemu naročanju streliva za Ukrajino. Projektni dogovor Evropske obrambne agencije (EDA) in obrambnih ministrstev sodelujočih držav bo podpisal minister Šarec, nakar ga bo vlada potrdila še s sklepom.
Premier Golob na novinarski konferenci po srečanju z Bretonom ni želel govoriti o podrobnostih slovenskega sodelovanja.
Golob in Breton poudarila pomen jedrske energije za zeleni prehod
Strinjala sta se, da je jedrska energija sestavni del zelenega prehoda, je po srečanju povedal Golob. “Delimo mnenje, da je jedrska energija sestavni del rešitve zelenega prehoda, da moramo na področju jedrske energije narediti velike korake naprej,” je povedal Golob po srečanju z Bretonom, na katerem so govorili tudi o energetiki. Jedrsko energijo pa je treba vključiti tudi v ustrezne evropske sklade, je dodal. “Samo tako bo lahko Evropa zagotovila dovolj energije za svoje potrebe v naslednjih 10 do 15 letih,” je poudaril Golob.
Tudi Breton je poudaril pomen jedrske energije pri zelenem prehodu, saj gre za energijo brez izpustov ogljikovega dioksida. Obenem je izpostavil pomen inovacij na tem področju.
Premier je dejal, da na današnjem srečanju niso govorili zgolj o sodelovanju držav članic pri gradnji novih enot tradicionalnih reaktorjev, ampak predvsem, kako vzpostaviti zavezništvo pri raziskovanju novih tehnologij, kot so mali jedrski reaktorji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje