Skupina umetnikov je aprila izvedla umetniško instalacijo, v okviru katere so v izložbenem oknu galerije Fotopub stali goli z vrečkami na glavah. Mimoidočo je njihova golota vznemirila, zato je poklicala policijo, ki je umetnikom zaradi nedostojnega vedenja izdala plačilne naloge. V Pravni mreži za demokracijo opozarjajo, da namen golote ni bil v vzbujanju vznemirjanja.
“Umetnikom in umetnicam se očita nedostojno vedenje, ker so v okviru umetniške instalacije Dihaj v izložbenem oknu galerije Fotopub stali goli s plastičnimi vrečkami na glavah. Umetniška akcija je vznemirila mimoidočo, ki je poklicala policijo, ta pa je umetnikom izrekla po 208 evrov kazni,” je povedala Anuška Podvršič iz Pravne mreže za varstvo demokracije, kamor se je skupina umetnikov obrnila po pomoč.
Policija je namreč ugotovila, da so umetniki kršili zakon o varstvu javnega reda in miru, s tem ko so na javnem kraju razkazovali spolne organe in s tem prijaviteljico “motili ter pri njej povzročili vznemirjenje in zgražanje”, zaradi česar so se ji tresle roke in glas.
Namen razkritja telesa ni bil v vzbujanju seksualnosti in vznemirjanja, ampak v sporočilu instalacije o osnovni človekovi pravici do obstoja, odgovarjajo v Pravni mreži.
Podvršič je ob tem opozorila, da je možnost interpretacij nedostojnega vedenja zelo široka.
Dihanje je borba za življenje, borimo se za svoj obstoj, za svoj pomen, za svojo misel. Skozi minimalistično akcijo instalacije motrimo osnovno človekovo pravico do obstoja, skozi vizualno poetiko prikazujemo boj za to osnovno pravico. Pustimo si dihati, pustimo dihati tudi drugim.
Iz opisa instalacije Dihaj v produkciji Via Negative in Zavoda Sploh.
O ESČP in Pussy Riot
Na Pravni mreži so v sodelovanju z odvetnico Tino Kikelj zoper plačilne naloge vložili zahtevo za sodno varstvo, saj so prepričani, da imajo umetniki pravico do svobode umetniškega izražanja. Kot so zapisali v zahtevi, takšno pravico zagotavlja ustava, ki tudi ne predvideva nikakršnih omejitev svobodnega umetniškega ustvarjanja, razen omejitev zaradi varstva pravic drugih ljudi.
“Iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) izhaja, da sodišče dovoljuje tudi umetniško izražanje, ki šokira, vznemirja in žali, ter da sodišče priznava svobodo umetniškega ustvarjanja kot eno od oblik izražanja, za katero je v svoji praksi vzpostavilo visoko raven zaščite,” je odvetnica še zapisala v zahtevo za sodno varstvo.
Pri tem je navedla primer ruske feministične skupine Pussy Riot. Ruske oblasti so tri umetnice leta 2012 obsodile huliganstva, potem ko so na glavnem oltarju v osrednji moskovski cerkvi izvedle pankovsko molitev ter v njej Devico Marijo prosile, naj Rusijo reši Vladimirja Putina. ESČP je leta 2018 ugotovil, da je kazenski pregon umetnic kršil njihovo svobodo izražanja.
“Namen zakona ni posegati na polje umetniškega izražanja”
Slovenski zakon o varstvu javnega reda in miru določa nedostojno vedenje kot vedenje, s katerim nekoga vznemirimo, razburimo ali ogrozimo oziroma ko z žaljivimi besedami in dejanji škodujemo njegovemu ugledu. Zakon kot nedostojno vedenje med drugim navaja prepiranje in vpitje, pa tudi spolno občevanje, razkazovanje spolnih organov in vsiljivo ponujanje spolnih uslug. S tem pa se odpira široko polje interpretacij, kdaj nekdo s svojim vedenjem izraža kritiko, se umetniško izraža in kdaj je takšno vedenje uperjeno proti posameznika ali skupino in škodoželjno.
To je postalo še posebej aktualno, potem ko je pred dnevi vlada soglašala z amandmajem k predlogu novele zakona o varstvu javnega reda in miru, s katerim bi predpisala visoke globe za nedostojno vedenje do politikov in sodnikov.
Nekdanji vodja sektorja splošne policije na generalni policijski upravi ter soavtor obstoječega zakona o varstvu javnega reda in miru Mile Nunič je povedal, da namen avtorjev zakona nikoli ni bil posegati na polje umetniške svobode in umetniškega izražanja. “Ločiti pa moramo umetniško izražanje in namerno razkazovanje. Pri določanju nedostojnega vedenja smo v zakonu izhajali iz vprašanja, kako se počuti oškodovanec, ali se torej počuti vznemirjen, razburjen ali ogrožen.”
V primeru prijave golih umetnikov bi policisti lahko ravnali tudi drugače; lahko bi se, denimo, pogovorili z organizatorjem in ga opozorili ali pa bi podučili prijaviteljico, da gre za umetniško akcijo. Kot izhaja iz plačilnega naloga, so policisti prekršek ugotovili zgolj na podlagi “lastne zaznave” ter izjave prijaviteljice.
Domnevni storilec, ki se ne strinja s prekrškom, ima možnost vložiti zahtevo za pravno varstvo, poudarja Nunič. Večina ljudi se nekoliko ustraši nadaljevanja postopka na sodišču in raje sprejme plačilo ‘polovičke’. Nunič sicer pravi, da sam globe ne glede na njeno višino ne bi plačal, če bi bil prepričan, da ni kriv.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!