146 znanstvenikov poziva k razglasitvi svetovne zdravstvene krize

Mednarodna skupina znanstvenikov je pozvala naj se podnebne spremembe uradno razglasijo za svetovno zdravstveno krizo.

Poziv so objavili v poročilu revije The Lancet o vplivu podnebnih sprememb na zdravje za leto 2026.

Poročilo razkriva, da se tveganja in škodljive posledice ekstremne vročine in suše še naprej povečujejo hitreje, kot napredujejo ukrepi za boj proti podnebnim spremembam. In to kljub temu, da so se v zadnjem desetletju naložbe v opuščanje fosilnih goriv občutno povečale, poroča portal Science Alert.

"Številne podnebne grožnje za zdravje se stopnjujejo vse hitreje, število smrti zaradi vročine, povezanih s podnebnimi spremembami, je doseglo rekordno raven, gospodarske posledice pa najbolj prizadenejo ranljive sektorje in skupnosti," opozarja raziskovalka vplivov podnebnih sprememb na zdravje Marina Romanello, izvršna direktorica programa The Lancet Countdown.

Škodljivi vplivi se povečujejo hitreje kot odzivi nanje

Program Countdown (slovensko: Odštevanje) združuje strokovnjake s področij javnega zdravja, podnebnih sprememb, energetike, podatkovne analitike, ekonomije in drugih ved, ki spremljajo vpliv podnebnih sprememb na 54 različnih kazalnikov zdravja.

Prvo poročilo so izdali pred desetimi leti, v letošnjem pa so izrazili predvsem skrb zaradi počasnega odzivanja mednarodne skupnosti in nezadostnega izvajanja sprememb, nujnih za zaščito zdravja ljudi.

"Desetletje po sprejetju Pariškega sporazuma so naše ugotovitve nedvoumne: škodljivi vplivi podnebnih sprememb na zdravje se povečujejo hitreje, kot se svet nanje odziva, v številnih primerih pa se njihovo stopnjevanje celo pospešuje," poudarja Romanello.

"Na področju čiste energije, pripravljenosti zdravstvenih sistemov in predpisov za varovanje zdravja je bil dosežen resničen napredek, ki lokalnim skupnostim že prinaša koristi za zdravje.

Toda napredek je prepočasen in premajhen, poleg tega pa ne doseže tistih, ki ga najbolj potrebujejo. Zato pozivamo, naj se podnebne spremembe uradno razglasijo za svetovno zdravstveno krizo, pri čemer mora biti zdravje ljudi v središču vsake odločitve o podnebnih ukrepih."

Vročina vse bolj ubija

Leta 2025 je vročina zaradi zmanjšane zmožnosti ljudi za delo povzročila za približno 1,07 bilijona ameriških dolarjev (962 milijard evrov) izgube svetovne gospodarske produktivnosti. Največje izgube glede na bruto domači proizvod so utrpele države jugovzhodne Azije in Afrike.

Na svetovni ravni sta bila med najbolj prizadetimi sektorji kmetijstvo in gradbeništvo, saj sta močno odvisna od fizično zahtevnega dela na prostem.

Človeško telo ima svoje meje, razmere na prostem pa vse pogosteje postajajo nevzdržne, če ne celo smrtonosne.

"Te številke jasno kažejo, da smo se znašli v izrednih razmerah," opozarja Romanello.

Ni samo vročina: nevarnosti se prepletajo in stopnjujejo

"Tveganja postanejo še veliko resnejša, če upoštevamo, kako se različne nevarnosti medsebojno prepletajo in stopnjujejo. Hkrati se suša širi, svet pa se sooča z vse večjimi vodnimi skrajnostmi: nekatera območja se izsušujejo, druga pa prizadevajo poplave," dodaja Romanello.

Suša lahko hitro povzroči pomanjkanje hrane, podhranjenost, poslabšanje kakovosti vode in zraka ter težave v duševnem zdravju. Poplave medtem povečujejo tveganje za nalezljive bolezni ter bolezni dihal in prebavil. Obe skrajnosti dodatno obremenjujeta zdravstvene sisteme, ki so že zdaj pod velikim pritiskom.

Medtem 100 največjih naftnih in plinskih podjetij na svetu do leta 2040 načrtuje proizvodnjo fosilnih goriv, ki bo za 150 odstotkov presegla raven, združljivo s ciljem omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija.

Predstavili načrt ukrepanja za obvladovanje krize

Po mnenju raziskovalcev bi morali Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Organizacija združenih narodov (OZN) podnebne spremembe razglasiti za svetovno zdravstveno krizo, uskladiti delovanje vlad, da bi zdravje ljudi postalo osrednje vodilo podnebnih odločitev, ter povečati nepovratna finančna sredstva za podnebne in zdravstvene pobude.

Prav tako pozivajo vlade po svetu, naj "kot nujno prednostno nalogo svetovnega javnega zdravja obravnavajo in spodbujajo hitro, pravično in enakopravno zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov".

"Imamo dokaze, da podnebni ukrepi delujejo"

"Pred desetimi leti smo poudarili, da bi lahko odzivanje na podnebne spremembe pomenilo največjo priložnost za izboljšanje zdravja ljudi v 21. stoletju, in sicer s prilagajanjem podnebnim spremembam ter hitrim napredkom pri postopnem opuščanju fosilnih goriv in zmanjševanju drugih virov izpustov," pojasnjuje strokovnjak za globalno zdravje Anthony Costello, sopredsedujoči programu The Lancet Countdown.

"Desetletje pozneje imamo dokaze, da podnebni ukrepi, ki v ospredje postavljajo zdravje ljudi, delujejo. Čistejši zrak, odpornejši zdravstveni sistemi in učinkovitejši sistemi zgodnjega opozarjanja po vsem svetu varujejo zdravje in rešujejo življenja. Toda hitrost in obseg zmanjševanja izpustov še zdaleč ne sledita hitrosti in obsegu škode, ki jo povzročajo podnebne spremembe," je dejal.